Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je potrdila predlog finančnega načrta zavoda za prihodnje leto. Celotni prihodki ZZZS-ja bi po predlogu finančnega načrta prihodnje leto znašali 2,29 milijarde evrov, kar je za 3,1 odstotka manj od pričakovanih letošnjih prihodkov.
Finančni načrt predvideva tudi odhodke v vrednosti 2,29 milijarde evrov ter za 6,1 odstotka realno nižje odhodke za zdravstvene storitve glede na pričakovano realizacijo v letošnjem letu. Proti predlogu finančnega načrta sta glasovali le predstavnici ministrstva za zdravje, predstavnik ministrstva za finance pa se je glasovanja vzdržal.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je zato že na začetku skupščine dejal, da predloga finančnega načrta ZZZS-ja njegovo ministrstvo ne podpira, saj bi pomenil "začetek konca našega zdravstva". "Znižanje cen zdravstvenih storitev, ki presega triodstotno znižanje, bo povzročilo še dodatne, še resnejše motnje v zdravstvenem sistemu," je dejal. "Papir številke lahko prenese, zdravstvo jih ne bo," je opozoril minister.
Potop manjših izvajalcev zdravstvenih storitev
Predlog finančnega načrta je po Gantarjevih besedah po strokovni plati dober, vendar 93-milijonskega primanjkljaja zavoda ne moremo prenesti na pleča zdravstvenih zavodov brez velike škode za zdravstvo, meni. Gantar je kritičen tudi do neselektivnega, linearnega zmanjševanja sredstev v zdravstvu, ki kaznuje vse izvajalce zdravstvenih storitev.
"Nekateri tega več ne bodo zdržali," je opozoril in dodal, da ministrstvo pripravlja določene spremembe zakonodaje, ki jih bodo v prihodnjem letu sprejemali po nujnem postopku.
Skupščina je soglašala tudi s predlogi za stabilnejši sistem financiranja zdravstvene blagajne. Tako predlagajo prenos plačila stroškov pripravnikov, specializantov, terciarne dejavnosti in nadomestila za odsotnost z dela krvodajalcem na pleča proračuna, enakomernejšo obremenitev plačnikov prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja (obdavčitev vseh virov dohodkov) in uvedbo trošarine na sladke pijače.
Fakin: Konec bi bil brez načrta
Po mnenju generalnega direktorja zavoda Sama Fakina so lahko z nekaj dobre volje ti ukrepi sprejeti v parlamentu že v dveh mesecih. Fakin se prav tako ne strinja z Gantarjem, da sprejetje finančnega načrta pomeni začetek zloma zdravstvenega sistema. Po Fakinovem mnenju bi zlom povzročilo ravno nesprejetje finančnega načrta in zakonodajnih ukrepov.

Če pa ukrepi ne bi bili sprejeti, ima država druge mehanizme za stabilizacijo zdravstvenega sistema, pravi Fakin. "Zdravje državljanov je tako pomembna vrednota, da tu ne bi smelo biti kakršnih koli političnih taktiziranj," je dejal in dodal: "Ne glede na to, ali je finančni načrt sprejet ali ne: denarja je zmanjkalo, spremembe so nujne."