Farmacevtski podjetji sta po pisanju Dela sprva ugovarjali pri upravnem odboru zavoda (ZZZS), ki je ugovora kot neutemeljena zavrnil. Po zavrnitvi ugovorov - tudi štirih zdravnikov - pa je predsednica upravnega odbora ZZZS-ja Lučka Böhm prejela pismo domnevne bolnice proti uvajanju novih dveh terapevtskih skupin zdravil.
Ker je bilo pismo sicer podpisano, a poslano z neznanega naslova, na zavodu sumijo - tudi zaradi vsebine - da je bilo odposlano kot izvajanje osebnega pritiska na Böhmovo. Ker podjetjema z ugovorom ni uspelo, sta prek odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji vložili vsebinsko dokaj podobni tožbi na upravno sodišče v Ljubljani.

Farmacevta sta od sodišča zahtevala, naj se sistem terapevtskih skupin zdravil odloži do izdaje pravnomočne odločbe upravnega sodišča. Po njunem mnenju jima je bila namreč storjena "težko popravljiva škoda" oziroma "težko nadomestljiva škoda". Upravno sodišče je zahtevi za izdajo začasne odredbe kot neutemeljeni zavrnilo.

Prihranka naj bi bilo za 19 milijonov evrov
ZZZS je namreč s ponedeljkom uvedel novi terapevtski skupini zdravil za zniževanje krvnega tlaka in zniževanje holesterola v krvi. Na ta račun naj bi zdravstvena blagajna letno privarčevala okoli 19 milijonov evrov. Po besedah ZZZS-ja zdaj proizvajalci zdravil nenehno znižujejo cene zdravil, s čimer se zmanjšujejo tudi morebitna doplačila bolnikov za ta zdravila.

Slovenija sicer za farmacevtsko industrijo ne predstavlja velikega trga, je pa zanimiva, ker je referenčna država za nekatere vzhodnoevropske države. Nižja cena pri nas tako lahko pomeni znižanje cen v drugih državah.

Kršili lastna pravila?
Oglasili so se tudi iz podjetja MSD. Prepričani so, da je ZZZS pri oblikovanju terapevtske skupine za zdravila za zniževanje holesterola v krvi kršil izrecno zapisana lastna pravila. Zato so se tudi odločili za tožbo, s katero so zahtevali odpravo po njihovem mnenju nezakonitega in diskriminatornega sklepa ZZZS-ja.

Z začasno odredbo pa so želeli zadržati izvajanje sklepa o najvišji priznani vrednosti zdravila in "s tem preprečiti nastanek težko popravljive škode". To bo, opozarjajo, v primeru odprave sklepa moral v celoti kriti ZZZS, torej tudi del, ki ga sicer krije prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

MSD prepričan, da zdravilo ni preplačano
V terapevtsko skupino zdravil za zniževanje ravni holesterola v krvi je po navedbah MSD-ja vključenih več različnih statinov, ki imajo enak mehanizem delovanja, ter zdravilo ezetimib, ki ima povsem drugačen mehanizem zniževanja lipidov. Po njihovih navedbah države, ki so uvedle sisteme, podobne terapevtskim skupinam (Nemčija, Nizozemska), ezetimiba niso vključile v isto skupino s statini. Zato navajanje, da tak sistem ni nič novega in da so ga uvedle tudi druge evropske države, v MSD-ju označujejo kot zavajanje.

Ob tem pa še pojasnjujejo, da mesečna terapija z ezetimibom v Sloveniji stane 23,5 evra. Povprečje mesečne terapije v drugih državah pa je po navedbah MSD-ja 35,77 evra. Kot primer navajajo za 97 odstotkov višjo ceno v Nemčiji, 69 odstotkov v Avstriji in 38 odstotkov na Poljskem. Tako so prepričani, da o preplačevanju zdravila v Sloveniji ne moremo govoriti.