Po besedah predsednika Fidesa Damjana Polha je stavka tako dolga, ker odločevalci niso naredili veliko za izboljšanje delovnih razmer za zdravnike in druge zdravstvene delavce.

Stavka je "pomenila neke vrste opozorilo, da v javnem zdravstvu ni vse v redu", je na novinarski konferenci dejal Polh. Spomnil je na preteklo leto stavke, med drugim na umik soglasij za čezmerno nadurno delo in sprejetje novele zakona o zdravniški službi, s katerim je stavka "izgubila pravi pomen". Po nekaj mesecih od začetka zdravniške stavke je vlada namreč najprej z odlokom, nato pa s spremembo zakonodaje stavko omejila, saj je razširila seznam storitev, ki jih morajo izvajati stavkajoči zdravniki.

"En svetel trenutek v tem obdobju je bila mediacija, ki nam je prinesla napredek v pogovorih z vladno pogajalsko skupino," je dejal Polh. Pogovori z vlado so sicer ves čas tekli, a niso bili konstruktivni, saj niso reševali strokovnih zahtev, ampak le odkrivali nove probleme v javnem zdravstvu. Med mediacijo pa so po njegovih besedah napisali "nekaj pomembnih besedil", med drugim aneks h kolektivni pogodi za zdravnike in zobozdravnike, ki je t. i. karierno pot zdravnika zaključil z novim delovnim mestom starejši specialist.

Variabilno nagrajevanje daje nekaj optimizma v novem letu

Napisali so tudi besedilo o variabilnem nagrajevanju zdravnikov s strokovnega vidika, večjega obsega dela in kakovosti pri delu. "To je eden od ciljev, ki ga bomo zasledovali po novem letu," je napovedal. Dodal je, da jim te rešitve dajejo nekaj optimizma v novem letu, ko želijo tudi nadgraditi "slab plačni sistem, ki je brez vsebine". "Naš cilj je dostopno, strokovno, varno javno zdravstvo in tega se bomo držali do konca, dokler ne bomo dosegli teh ciljev oziroma obrnili negativen trend navzgor," trdi Polh.

V sindikatu ostajajo kritični tudi do zadnje različice predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, saj niso sodelovali pri pripravi predloga. "Očitajo nam, da delamo nič ali malo v dopoldanskem času, zato da se potem z delom lahko izkažemo v popoldanskem času v zasebnih ambulantah, klinikah in podobno. To so floskule, ki jih dobivamo vsakodnevno, posebej takrat, kadar je kriza na njihovi strani, in potem skušajo preusmeriti pozornost na nas zdravnike," je še povedal.

V sindikatu so izvedli tudi anketo glede delovnih razmer in ocene stanja v zavodih, v njej pa je sodelovalo 85 zdravnikov. Polh je navedel, da je 47 odstotkov sodelujočih poročalo o zmanjšanju števila zaposlenih zdravnikov v zadnjem letu, večina anketirancev pa trenutno stanje glede kadrovske sestave v zdravstvenih zavodih ocenjuje negativno.

59 odstotkov anketirancev je opazilo odpovedi ali prekinitev pogodb, 18 odstotkov pa jih je poročalo o številnih odpovedih. 38 odstotkov sodelujočih je potrdilo, da so se zaradi odhodov zapirala delovišča, 35 odstotkov pa jih je zaznalo zmanjšanje obsega delovanja.

Polh je ocenil, da je zdravniška požrtvovalnost prispevala k temu, da odhodi zdravnikov niso vidni v visokem odstotku. "Ti rezultati kažejo na resne izzive javnih zavodov, in če se nekaj ne bo hitro izboljšalo, če ne bodo odločevalci posegli vmes in z ukrepi nekaj naredili, potem se nam slabo piše," je prepričan Polh.

Golob: "V grožnje, da bi zdravnikov zmanjkalo, ker bi zapustili Slovenijo, nisem verjel"

Premier Robert Golob je v ponedeljkovem intervjuju za Televizijo Slovenija spomnil, da je Fides v okviru plačne reforme podpisal aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike in dobil tisto, "kar mu je pripadalo". "Sprejeli so v resnici to, kar sem govoril ves čas – da ne more biti plačne spremembe samo pri eni skupini, ampak le pri vseh skupinah naenkrat."

"Fides je bil od prvega dne stavke proti plačni reformi, proti podpisu kakršnega koli dogovora, pa kljub temu je bila plačna reforma izpeljana in kljub temu nihče ni zapustil sektorja, kot je Fides napovedoval celo letošnje leto, zaradi tega, ker nismo uslišali njihovih stavkovnih zahtev po višjih plačah," je še dejal Golob. "V grožnje, da bo zdravnikov zmanjkalo zato, ker bi zapustili Slovenijo, nisem verjel pred enajstimi meseci, ko je Fides začel izsiljevati s svojo stavko, in vanje ne verjamem danes. In mislim, da tudi nihče drug v Slovenji ne," je še dodal Golob.

Številčno upokojevanje pediatrov, primanjkuje ginekologov, splošnih zdravnikov

V nadaljevanju novinarske konference Fidesa so predstavili kadrovsko stanje v nekaterih zdravstvenih zavodih. Pediater Janusz Klim iz Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana je dejal, da v naslednjem letu zaradi upokojitve pričakujejo odhode osmih pediatrov in šolskih zdravnikov. Spomnil je, da sta septembra iz enote Bežigrad odšla dva pediatra, ostala pa je pediatrinja, ki se upokoji ob koncu letošnjega leta, tako da "šolske medicine v tej enoti ne bo". Dodal je, da jih vznemirja tudi prenova glavarinskih količnikov v ambulantah družinske medicine in pediatrije, saj bi po njegovih besedah morali opredeljevati dodatne bolnike.

Ginekolog v Splošni bolnišnici (SB) Celje Jakob Koren je dejal, da mora kot predstojnik oddelka vsak dan razporediti zdravnike na 12 delovišč, na papirju pa ima 11 zaposlenih. "Za redno opravljanje vsakodnevnega dela se na jutranjih sestankih dobesedno kot na tržnici dogovarjamo, kje bomo dobili kašnega pripravnika, da bo prišel pomagat v operacijsko, v ambulanto ali mogoče opraviti vsaj administrativno delo," je opozoril.

V zadnjem letu so šest zdravnikov splošne medicine izgubili tudi v ZD Tolmin, je povedal družinski zdravnik Jurij Hafner. Na območju treh občin, ki jih pokriva zavod, imajo 11 ambulant, v njih pa redno dela le pet splošnih zdravnikov. "Stanje je zelo resno in dolgo se na tak način ne bo več dalo delati," je povedal. Navedel pa je tudi pozitivni novici, in sicer da so zaposlili mlajšo zdravnico urgentne medicine in pridobili zdravnico iz tujine, ki pa bo lahko samostojno začela delati čez osem mesecev.

Pediatrinja v ZD Gornja Radgona Martina Mlaker je povedala, da so letos izgubili dva zdravnika splošne medicine, zato prihaja ena zdravnica dvakrat tedensko na pomoč iz Avstrije, v splošnih ambulantah pomagajo tudi zdravniki iz drugih zavodov. Na pediatriji pa delata dve zdravnici, pomagata pa upokojeni zdravnik in zdravnica zasebnica. "Kako dolgo takšna pomoč zdrži, ne vemo, ampak vemo, da so to zdravniki, ki se lahko čez noč odločijo in se tem dodatnim obremenitvam odpovedo," je povedala. Dodala je, da odhajajo tudi medicinske sestre.

Internist v SB Nova Gorica Silvan Saksida je opozoril, da je podatek, da je število zaposlenih v njihovi bolnišnici približno tako kot pred dobrim letom, zavajajoč, saj vsi niso zaposleni za polni delovni čas. Letos spomladi je bolnišnico zapustilo pet mladih kirurgov, kar se pozna tudi pri delu urgence. "Zaradi teh odhodov in zaradi parcialnih nadomeščanj se je že dogodilo, da so morali pacienta, ki je potreboval nujno operacijo, premestiti v drugo ustanovo," je dejal. Odšli so tudi vsi radiologi, je dodal.

Infektolog v SB Celje Federico V. Potočnik pa je dejal, da bi na infekcijskem oddelku po normativih morali imeti 14 specialistov, imajo pa jih pet. Opozoril je, da vsi ne odhajajo v tujino, ampak gredo tudi v zasebne ambulante, kjer ni dežurstev, drugi pa samo ne opravljalo več toliko nadur.