Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob opozorilih nekaterih izvajalcev o pomanjkanju kapacitet glede zagotavljanja potrebnih prostih postelj za bolnike s covidom-19 spomnil, da so v prvem valu epidemije popolnoma zaustavili izvajanje zdravstvenih programov. Kapacitete vseh bolnišnic so bile namenjene bolnikom s covidom-19, od preostalih pa so izvajali le zdravstvene storitve, označene s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkološke storitve ter obravnavo nosečnic, porodnic in novorojenčkov.

Zaradi bolnikov, ki nad dopustno čakalno dobo čakajo že na prvo, potem pa tudi na specialistično obravnavo, si popolne zaustavitve zdravstvenega sistema "ne moremo več privoščiti", so besede Gantarja povzeli na ministrstvu. Obenem so opozorili, da so v načrtu dejavnosti ministrstva ob pojavu epidemije oz. pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh in v načrtu pripravljenosti zdravstva na epidemijo oz. pandemijo pri izvajalcih kot pomemben element navedli sprotno spremljanje razpoložljivosti in potreb po prostih posteljah za bolnike s covidom-19.

Za sprotno spremljanje prostih postelj so na ministrstvu za zdravje pripravili spletno mesto, ki je namenjeno interni uporabi, njegov namen pa je lažja organizacija dela ter hitrejše in ustreznejše nameščanje bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. "S pregledom prostih oziroma zasedenih postelj za bolnike s covidom-19 tudi laže načrtujemo izvajanje drugih programov. To je pomembno, saj si vsi prizadevamo, da bi se čim več programov izvajalo tekoče," pojasnjuje Gantar.

Ministrstvo je sicer ta teden izdalo odredbo o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti. Z njo zagotavljajo zadostne zmogljivosti za neodložljive zdravstvene obravnave bolnikov, vključno s tistimi s covidom-19. Poudarjajo pa, da bo zmanjševanje oz. ukinjanje programov potekalo postopoma, skladno s potrebami po prostih kapacitetah.

Zapoznela obravnava ima lahko dolgoročne posledice

Bojana Beović s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, ki je tudi vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, je o vplivu novega koronavirusa na delo zdravnikov opozorila na kongresu Slovenskega zdravniškega društva, ki je potekal na spletu. Poudarila je, da je obravnava bolnikov v razmerah, ko gre za novo bolezen in še ni trdnih smernic zdravljenja, za zdravnike posebno breme.

Posledice covida-19 pa so ob tistih, ki jih ima bolnik, tudi širše. Med njimi je omenila zapoznelo obravnavo drugih bolnikov, kar ima lahko dolgoročne posledice. Ker je epidemija v razmahu, stanje pa se bo še poslabševalo, je pozvala k solidarnosti in sodelovanju med zdravniki. Le tako bodo po njenih besedah lahko ustrezno obravnavali bolnike s covidom-19, pa tudi tiste z drugimi boleznimi, ki ravno tako potrebujejo takojšnje zdravljenje.

Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je predstavila razmere na infekcijski kliniki. Opozorila je, da postelje, namenjene intenzivni negi, že v normalnih razmerah niso ustrezno kadrovsko pokrite. Klinika za infekcijske bolezni je denimo ob vstopu v epidemijo imela približno 30-odstotni manko negovalnega kadra. Tako so na kliniki in v celotnem UKC-ju uvedli številne prilagoditve dela.

Kako so se z epidemijo spopadli in se še spopadajo v UKC-ju Ljubljana in UKC-ju Maribor ter celjski bolnišnici, so predstavili njihovi strokovni direktorji Jadranka Buturović Ponikvar, Matjaž Vogrin in Franci Vindišar. Med drugim so navedli krizno vodenje in poudarili pomen sodelovanja. Buturović Ponikvarjeva je prepričana, da bodo v UKC-ju Ljubljana in tudi drugod po Sloveniji ta "cunami, ki prihaja", premagali, saj druge možnosti tudi ni. Želi pa si več sodelovanja in manj obtoževanja. Kot je dejala, so bili namreč, ko smo uspešno prišli iz prvega vala epidemije, deležni tudi obtožb in kritik, da niso poskrbeli za vse bolnike enako.