Bojana Beović je v uvodnem nagovoru na seji skupščine Zdravniške zbornice Slovenije poudarila, da so pred nami državnozborske volitve, različne stranke pa ponujajo različne načine, kako reševati zdravstvo. V to se na zbornici po njenih besedah ne želijo neposredno vpletati, se jim pa zdi smiselno javnosti predstavitvi, katera stališča zastopajo in kaj so ukrepi, ki bi pripomogli k izboljšanju zdravstvenega sistema.

Stališče usklajujejo štiri zdravniške organizacije, in sicer zbornica, Slovensko zdravniško društvo, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov ter strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov.

Cilj predlogov je, kot je poudarila Beović, vzpostavitev sistema, ki bo lahko vsakemu prebivalcu po načelu solidarnosti zagotovil pravočasne, dostopne, varne in kakovostne zdravstvene storitve, ki jih potrebuje.

Odločevalce zato pozivajo, da stalno krepijo javno zdravstvo ter pravilno razumejo in razlagajo definicijo javnega zdravstva. To po njenih besedah pomeni prevladujoče javno financiranje in regulacijo izvajalcev javne zdravstvene službe, tako državnih oz. občinskih kot zasebnih.
Zavzemajo se tudi za pripravo in izvedbo nacionalnega načrta kadrovskih virov v zdravstvu in uvedbo spodbud za delo v območjih, ki so za zaposlitev manj privlačna, tako geografsko kot strokovno.

Ponovila je zahtevo zdravnikov, da zaposlene v zdravstvu izločijo iz enotnega plačnega sistema in da se razmerja med posameznimi poklicnimi skupinami uredijo na način, kot ga poznajo razviti in delujoči evropski zdravstveni sistemi. Pomemben del je tudi stimulativno nagrajevanje po rezultatih in količini opravljenega dela. "To je osnova za ohranjanje zaposlenih v zdravstvu znotraj javnega sistema," je poudarila predsednica zbornice.

Zdravniki bi lahko izbirali med javnim in zasebnim delom

Menijo tudi, da bi morali vzpostavili sistem, v katerem bi zdravnik lahko izbiral, ali dela kot javni uslužbenec ali kot zasebnik – samostojni zdravnik.

"Vzporedno naj se uravnoteženo razvijajo in medsebojno spoštujejo vse tri ravni zdravstva, ki lahko v skupnem prepletanju nudijo najboljšo storitev, ki je usmerjena na bolnika. Pacient lahko v Sloveniji dobi katero koli storitev, če je ta strokovno indicirana, od zdravnika z licenco, ki je bila izdana v Sloveniji, ne glede na to, ali je zasebnik ali državni," še menijo zdravniške organizacije.

Nujna se jim zdi prenova informatizacije, ki mora voditi v administrativno razbremenitev in večjo dostopnost.

Zavzemajo se tudi za spremembe upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, ki morajo poslovodstvom omogočiti bolj fleksibilno organizacijo delovnih procesov in nagrajevanje zaposlenih, je še naštela Beović.