Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je tako edina bolnišnica pri nas, kjer velja tak sistem. To utemeljujejo s tem, da je to za paciente najvarneje, za čiščenje, popravilo, skladiščenje in administracijo pa bi porabili več denarja, kot če jih preprosto podarijo. Izračuni vseh drugih bolnišnic kažejo ravno nasprotno, zato večina slovenskih bolnišnic bergle izposoja. V nekaterih primerih pa so bergle strošek zavarovalnice.

Čisto nov par bergel je v trajno last po operaciji kolena dobil nogometni trener. Oporo je potreboval štiri tedne. "Mene niti najmanj ne bi motilo, če bi bile bergle rabljene, važno, da služijo svojemu namenu," je dejal Nenad Toševski.

To je eden izmed primerov, ko je medicinski pripomoček strošek zavarovalnice, sicer so bergle strošek bolnišnice in v skoraj vseh jih izposojajo - razen v ljubljanskem kliničnem centru - lani so podarili 6.600 bergel, strošek: skoraj 58 tisoč evrov.

UKC: Z izposojo je več stroškov

V kliničnem centru pred kamero niso želeli, so pa zapisali, da bi imeli z izposojo bergel več stroškov, kot jih stane sam nakup. Za par osnovnih bergel za odrasle plačajo dobrih 17 evrov. Druge bolnišnice pa od 10 do 20 evrov. Slabih 11 evrov plačajo v Celju in če bi letno 2.200 parov podarili, bi takoj izgubili 24 tisoč evrov, zdaj pa dajo v odpis le desetino bergel.

V začasno rabo jih brezplačno dajejo tudi v Mariboru, Brežicah, Novem mestu, 1.600 bergel pa je poškodovancem lani posodila murskosoboška bolnišnica. "Če bi bergle dajali v trajno last, bi ostajali viški, ki nikomur ne koristijo," je dejal Daniel Grabar iz murskosoboške bolnišnice.

Pacienti na Jesenicah ali v Slovenj Gradcu morajo za izposojo plačati varščino, v Izoli na primer je ta 40 evrov. Sistem izposoje je varen, zagotavljajo. V petih bolnišnicah po Sloveniji pa lahko bergle po odpustu pacienti dobijo le na naročilnico, torej v breme zavarovanja.