Ministrstvo za zdravje je v javno razpravo poslalo nekaj sprememb zakonov in pravilnikov. V zakonu o pacientovih pravicah natančneje ureja spoštovanje pacientovega časa in drugo mnenje, podaljšuje zakon o naložbah ter spreminja zakon o zdravilstvu. S pravilnikom o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil bodo pod določenimi pogoji vozniško dovoljenje pridobile tudi osebe z epilepsijo, vozniki pa si bodo lahko po posvetu pri zdravniku povrnili 4 točke v primeru lažjega prekrška zaradi vinjenosti.

Ministrstvo za zdravje v javno razpravo tako pošilja novelo zakona o pacientovih pravicah. Minister Dorjan Marušič je ob predstavitvi novele poudaril, da so novosti osredotočene na skrajšanje čakalnih dob, pravice do drugega zdravstvenega mnenja, problematiko estetskih posegov in urejanje dejavnosti zagovornikov pacientovih pravic.

Zakon po njegovih besedah nadgrajujejo pri bolnikovem času, kjer predvidevajo zakonsko ureditev čakalne dobe 20 minut na primarni ravni in 60 minut na sekundarni ravni. Pri izvajanju nujne medicinske pomoči se ta čakalna doba ne upošteva.

Določili so tudi obveznosti izvajalcev zdravstvenih storitev: to so med drugim najkrajši čas obravnave, zagotavljanje ustreznega vodenja čakalnih seznamov in črtanje bolnikov s seznama v zakonsko določenih rokih.

Zakonska ureditev čakalnih dob?
Minister pravi, da bi lahko predpisane čakalne dobe, ki so jih uvrstili v pravilnik (mesec dni čakalne dobe za rakave bolnike, tri do šest mesecev glede na nujnost primera, 12 mesecev za ortopedske in 18 mesecev za ortodontske posege), dosegli do konca prihodnjega leta. Čakalni seznami bodo morali biti vodeni tako, da bodo omogočali čim večjo preglednost pri čakalnih dobah. Določene pa so tudi sankcije za tiste, ki določil bolnikovega časa ne bodo upoštevali. Kazen za kršitev čakalne dobe se bo gibala med 400 in 4.100 evri, je pojasnila vodja pravne službe Mateja Radej Bizjak. Inšpekcijski nadzor bo opravljal zdravstveni inšpektorat na podlagi prijav ali programov, ki jih bo sprejel.

Med drugim se s spremembami urejuje tudi pravica do drugega mnenja, ki bo po novem dostopno na vseh treh ravneh, v določenih primerih preko napotnice in tudi samoplačniško, je povedal minister. Ta sprememba daje zasnovo tudi za opredelitev košarice pravic. Glede problematike estetskih posegov je Marušič pojasnil, da to področje ni ustrezno urejeno. Na podlagi opredelitve dolžnosti izvajalcev in pravice državljanov bodo s podzakonskim aktom ustrezno uredili to problematiko.

V petih letih bi za to potrebovali 350 milijonov evrov. Po pravilniku o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil bodo pod posebnimi pogoji vozniško dovoljenje lahko pridobile osebe z epilepsijo in drugimi kroničnimi obolenji. Za svetovalni pregled bo treba odšteti 30 evrov.

Strožji nadzor in več pravil za zdravilce
Posvetili so se tudi urejanju področja zdravilstva in državni sekretar na ministrstvu Ivan Eržen pravi, da želijo s tem popraviti pomanjkljivosti zdajšnjega zakona o zdravilstvu. Uvajajo natančneje definiran strokovni in inšpekcijski nadzor, po novem pa bo ministrstvo določilo osnovne kriterije izvajanja zdravilstva.

Tako bo ta zdravniška dejavnost veliko bolj transparentna kot do zdaj, meni Eržen. Po podatkih ministrstva je v Sloveniji trenutno prijavljenih okrog 200 zdravilcev. Novela zakona tako ureja dovoljenja za izvajanje zdravilskih storitev v Sloveniji za državljane drugih držav članic EU-ja oziroma pravnih oseb.

Zdravniki še vedno ne smejo biti zdravilci
Glede hkratnega opravljanja zdravniške in zdravilske dejavnosti je Eržen povedal, da pri tem ni sprememb. Še vedno velja zakon o zdravniški službi, ki prepoveduje zdravnikom, da se ob svoji službi ukvarjajo tudi z zdravilstvom.

Zgradili bi mrežo regionalnih bolnišnic
Ob tem pa bi ministrstvo spremenilo še zakon o investicijah v javne zdravstvene zavode. Z njim želijo doseči ustanovitev mreže od petih do sedmih novih regionalnih akutnih bolnišnic predvidoma do leta 2015, kar bo stalo okoli 50 milijonov evrov. Tako bo zagotovljen enak pristop v vseh slovenskih regijah, pojasnjuje Tadej Štuler s sektorja za investicije na ministrstvu.

Zdaj se bodo po besedah ministra Marušiča posvetili analizi, kako optimalno vzpostaviti to mrežo bolnišnic in jih za tem tudi zgraditi ter opremiti z najhitrejšo diagnostično opremo in ustreznim kadrom. Obstoječa prostorska infrastruktura pa bi lahko nato služila za potrebe negovalnih bolnišnic ali domov za starostnike.