Osnutek delovnega gradiva, ki je osnova za zdravstveno reformo, prinaša nekaj novosti med izločenimi zdravstvenimi storitvami, ki jih bomo plačevali. Dodatno plačevanje marsikoga razburja, kot kažejo besede anketiranke za Radio Slovenija: "V javno zdravstvo dajemo toliko denarja, da mislim, da javno zdravstvo pripada čisto vsakemu. Plačujemo, morali bi tudi poskrbeti za nas."

Vendar pa med pravice ne bodo več spadali medicinski zapleti, ki so nastali kot posledica uveljavljanja zdravstvenih storitev zunaj mreže javne zdravstvene službe. Koliko pa je sploh primerov, v katerih zdravljenje medicinskih zapletov, posledic zdravljenja zunaj javne mreže, opravljajo iz javnih sredstev?

Pravih evidenc ni
Zdravstvene ustanove po Sloveniji ne vodijo take evidence. Nekateri so nam želene informacije poslali "po spominu". Zatrjujejo, da je govor le o peščici bolnikov ali pa jih sploh ni. Iz splošne bolnišnice v Izoli so nam tako sporočili, da so zaplete zasebnikov obravnavali le redko, v zadnjih štirih letih naj bi se to zgodilo štirikrat. Dodali so še, da so najpogostejši primeri pljučne embolije in krvavitev.

V zdravstvenem domu na Ptuju opozarjajo na težavo, da v upravni enoti Ptuj zobozdravniki koncesionarji in zobozdravniki ptujskega zavoda opravljajo zobozdravstveno dejavnost na več krajih v razmerju dva proti ena. Med prazniki in počitnicami, ko so koncesionarji na dopustu, se njihovi bolniki obračajo na ptujski zdravstveni zavod. Čeprav imajo koncesionarji na vratih obvestilo glede nadomestnega zobozdravnika, ki ni iz omenjenega zavoda, je ta pogosto precej oddaljen. In kaj o morebitnem plačevanju zdravljenja zapletov povedo uporabniki zdravstvenih storitev?

"Kjerkoli bi bil, bi moralo biti zastonj, ne," je bil jasen anketiranec.

Bolj znani primeri
Eden bolj znanih primerov popravljanja zapletov zasebnikov je Janez Zimmerman. Zaplete nekaterih njegovih bolnic je obravnaval predstojnik oddelka za žilno kirurgijo splošne bolnišnice v Celju doktor Tomo Šibli. Kot pravi, ima takih primerov sicer izredno malo. Potrebe po plačevanju takih storitev zato ne vidi, izjema pa bi bili pregledi z ultrazvokom.

"Pri nas je bila čakalna doba zelo dolga, zato smo jim svetovali, če nočejo čakati, naj gredo kam drugam. Imeli smo zelo slabe izkušnje s tistimi, ko so šli kam drugam. Privat. Delajo jih internisti, kirurgi, dermatologi, flebologi brez licenc in na te ultrazvoke si nismo mogli kaj veliko zanesti. Ponavljati smo jih morali v naši ustanovi. "

V tem primeru bi torej dr. Šibli izdal račun, saj da mora delo zasebnikov ponoviti na državne stroške.