Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je medse povabil ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, da bi predstavila zdravstveno reformo. A, kot kaže, njeni predstavitvi niso povsem verjeli.

Ministrica: Dolgo ni bilo sprememb
"Ne gre za reformo, raje uporabljam izraz strukturne spremembe v zdravstvu, saj poleg zakonov zajemajo tudi niz aktivnosti in ukrepov, ki morda javnosti niso tako vidni, se pa vsakodnevno izvajajo," je povedala zbranim gospodarstvenikom.

Po njenih besedah pomembnejših strukturnih sprememb v slovenskem zdravstvenem sistemu ni bilo že od leta 1992, v tem času pa država ni imela nobene dolgoročne strategije za to področje. Zato naš zdravstveni sistem kljub čakalnim dobam in izdatkom za zdravstvo ocenjuje kot zelo dober.

Kaj je postorila in kaj še bo
V njenem mandatu je bilo na tem področju že veliko postorjenega, med drugim je naštela uvedbo sistema e-zdravje ter že sprejeta zakon o lekarniški dejavnosti in novelo zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Na slednjo so vsi ponosni, saj gre po njenih besedah za "eno najboljših investicij v naše zdravje in varčevalne ukrepe v zdravstvu".

Končuje se tudi priprava novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere namen je na sistemski način vzpostavitvi zakonito podeljevanje koncesij. V javni obravnavi je že zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, v kratkem bo v javni obravnavi tudi novela zakona o pacientovih pravicah, ki bo reševala najnujnejše zadeve v zvezi s čakalnimi dobami.

Zatrdila je, da načrtovane spremembe ne bodo pomenile niti enega dodatnega evra obremenitve za gospodarstvo.

A predsednik GZS-ja Marjan Mačkošek je na to odgovoril: "Ko nas nekdo prepričuje, da ne bomo nič obremenjeni, se odkrito držimo za žepe."

Najprej racionalizacija
Preden bi se odločali o novih finančnih virih, si v gospodarstvu želijo takšnih reformnih predlogov, ki bodo zagotovili racionalno porabo obstoječih zbranih sredstev in radikalno skrajšali čakalne vrste. Tega pa ne bomo dosegli s prilivanjem novega denarja, temveč s posegi v mrežo izvajalcev ter spremembami pri upravljanju zdravstvenih zavodov ter zagotovitvijo normativov in standardov, je predlagal Mačkošek.

Ministrica je odgovorila, da so prihranki z boljšo organizacijo ali drugačno mrežo bolnišnic seveda mogoči, vendar pa ne v takšni višini, da bi lahko dolgoročno zadovoljevali zdravstvene potrebe starajoče se populacije. "Leta 2030 bomo Slovenke in Slovenci najstarejša populacija, zato je zdaj skrajni čas za sistemske spremembe," je poudarila.