Tekom usklajevanj so se tako "prebili" do 134. od več kot 200 členov teksta. Delo bodo nadaljevali v torek.

Kakšne novosti so predvidene? Minister je glede koncesij med drugim povedal, da bodo lahko koncesionarji delali tudi za samoplačnike pri zasebnikih. Glede tega so v koaliciji usklajeni, čeprav so nekateri posamezniki še skeptični.

Koncesija v osnovni zdravstveni dejavnosti naj bi tako trajala 10 let, na sekundarni ravni pa 25 let. Na vprašanje, kaj bo po reformi torej drugače, je minister dejal, da bo po novem omogočen veliko večji nadzor.

Kot pravi Miklavčič, zanj dolžina koncesije sploh ni več problem, saj so v tekst zakona zelo trdo zapisali izpolnjevanje pogojev koncesije. Koncesionar, ki bo kršil pravila koncesijske pogodbe - na primer, da bo dvakrat zapovrstjo zaračunal ali izdal napačen račun zavodu - bo prvič opozorjen, drugič bo izgubil koncesijo, je pojasnil minister. Kot je dodal, so časovno omejitev trajanja koncesije v zakon zapisali na željo poslancev.

Glede upravljanja javnih zavodov, o čemer so prav tako obstajala različna mnenja, so po besedah ministra dobili nekatera opozorila. Ta bodo na ministrstvu še proučili, a bistvenih sprememb naj ne bilo. O tem bodo mnenje podali tudi na ministrstvu za javno upravo.

Miklavčič je potrdil še, da sedanji tekst zakona predvideva, da bi javne zavode z več kot 800 zaposlenimi vodile tričlanske uprave, manjše javne zavode pa enočlanska uprava.

Članstvo v zbornicah prostovoljno
Glede razmejitve med javnim in zasebnim je Miklavčič dejal, da bo zdravnik, ki dela v javni službi, lahko delal tudi pri zasebniku koncesionarju iz tovrstne dejavnosti, ne pa tudi pri zasebniku.

Glede članstva v zbornicah je minister pojasnil, da bodo na osnovi "trdo izraženih mnenj v vseh koalicijskih strankah" predlagali prostovoljno članstvo.

Javna pooblastila, ki jih zdaj izvajajo zbornice, bodo podelili na podlagi javnih razpisov. Minister glede tega pojasnjuje, da se bo država odločila, kakšno pooblastilo bo podelila posameznemu profesionalnemu združenju zdravnikov, babic, fizioterapevtov in drugih. Merilo odločanja pa bo reprezentativnost.

Po novem bo lahko ministrstvo vedno opravilo t.i. supernadzor, še pojasnjuje minister. Po sedanji ureditvi namreč minister odredi le upravni nadzor ali zbornici naloži izredni strokovni nadzor, po novem zakonu pa ga bo lahko opravil sam.

Na zakon imajo pripombe vse koalicijske stranke, tudi poslanca SD-ja
Zakonu so po besedah ministra izrazili podporo vsi poslanci SD-ja, razen Julijane Bizjak Mlakar in Andreja Magajne. V drugih koalicijskih strankah pa so podali svoje pripombe k besedilu.

Glede osnutka zakona pa naj bi se z zdravniki sestal še državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen. O zakonu se je že pogovarjal tudi z opozicijo, in sicer z SDS-om in SLSom, kjer so podali nekatere pripombe, ki jih bodo po ministrovih besedah prav tako upoštevali.