Od 2010 do 2021 so v Evropski uniji in Evropskem gospodarskem prostoru našteli 73 lokalnih okužb z virusom denge, lani pa kar 130.

V Sloveniji smo do zdaj zaznali zgolj posamezne okužbe z virusi, ki jih prenašajo komarji, poudarja Tatjana Lejko Zupanc z ljubljanske medicinske fakultete. Strah jo je višanja temperatur v prihodnosti, saj bomo v tem primeru zagotovo priča širjenju tovrstnih virusov. "Določeni povzročitelji se zaradi temperaturnih sprememb tudi umikajo. Malarija se je iz nižin začela seliti v višje predele. Včasih smo rekli, da malarije nad 1000 metrov ni, zdaj to ni več res," opozarja.

Eva Grilc z NIJZ-ja priporoča uporabo repelentov. Na vprašanje, ali so se komarji morda že navadili na njih in posledično ti niso tako učinkoviti, odgovarja: "Upajmo, da ne, je pa res, da so temperature višje in se bolj potimo, zato je treba repelent večkrat nanesti. Na to pozabimo in je večja možnost, da nas komar znova piči."

Zaradi varovanja biodiverzitete se nismo odločili za zatiranje komarjev z insekticidi, pojasnjuje Katja Adam s primorske fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. "Za zatiranje odraslih komarjev so insekticidi, ki delujejo na živčni sistem žuželk – ne le komarjev, ampak vseh preostalih žuželk. Ne delujejo specifično na komarja, ampak ubijejo vse žuželke v dosegu," dodaja.

Evropska komisija je sicer pred kratkim odobrila prvo cepivo proti virusu čikungunja, ki ga večinoma prenašajo tigrasti komarji.