Patronažne sestre so pogosto most med bolnikom in zdravstvenim sistemom. Kako pomembna je ta vez, se je pokazalo tudi med epidemijo novega koronavirusa. "Patronažne medicinske sestre smo v času epidemije ves čas aktivno delale na terenu. Niti za trenutek nismo opustile najnujnejših obravnav pacientov, ki so potrebovali patronažne obiske. V mnogo okoljih so se potrebe po patronažnih obravnavah v času epidemije celo povečale, saj so številne druge dejavnosti zdravstvenega varstva omejile svoje delo ali povsem zaprle svoja vrata," nam je povedala patronažna sestra Mateja Berčan, ki je tudi predsednica Združenja zasebnih patronažnih medicinskih sester. Bolnikom so obiski med epidemijo veliko pomenili, želeli so si jih, a je bil hkrati prisoten strah – tako med bolniki kot med patronažnimi sestrami, je dejala Berčanova.

"Ljudje niso mogli v ambulante. Zaprli so se območni laboratoriji, odvzemi krvi so se izvajali doma. Bolnišnice so izpraznile oddelke. Ljudje so bili hitreje odpuščeni domov in so doma potrebovali več pomoči," je razmere opisala predsednica sekcije medicinskih sester v patronažni dejavnosti pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije Andreja Krajnc in dodala, da so bile patronažne sestre velikokrat edine, ki so prihajale v domove bolnih ljudi.

"Zgodaj smo zaznali, da se bomo morali prilagoditi in si sami pripraviti usmeritve in navodila," je pojasnila Krajnčeva. Epidemija novega koronavirusa je bila razglašena v petek, 12. marca, do ponedeljka pa so patronažne sestre že imele lastne usmeritve in navodila za delo v spremenjenih razmerah, ki jih je odobril tudi NIJZ. Ob razglasitvi epidemije se je delo patronažnih sester nadaljevalo, vendar so odhajale le na najnujnejše kurativne patronažne obiske, na področju preventivnih obravnav pa so opravljale le obiske otročnic (ženska v prvih šestih oz. osmih tednih po porodu) in novorojenčkov. Na različne načine so se trudile pomagati tudi drugim bolnikom. "Patronažnega obiska ne moreš narediti prek elektronske pošte. Zagotavljali smo asistenco svojcem, tudi prek videoklicev, a so nas ljudje zelo hitro potrebovali, tako da se delo ni zmanjšalo," je povedala Krajnčeva.

Enako delo, a različna merila za izplačevanje dodatkov

V Sloveniji imamo približno 850 patronažnih sester, od tega jih okoli 100 deluje prek koncesije. Kot pojasnjuje Andreja Krajnc, se delo, strokovna usposobljenost in plačilo enih in drugih ne razlikujejo – kljub temu pa se pojavljajo razlike v izplačevanju kriznih dodatkov za delo med epidemijo. "Pri izplačilu dodatka za delo v kriznih razmerah so se patronažne medicinske sestre, ki delajo na podlagi pridobljene koncesije, znašle v neki čudni situaciji, saj za njih, glede na obstoječo zakonodajo, niso veljala enaka pravila kot za patronažne medicinske sestre, zaposlene v zdravstvenih domovih," je povedala Krajnčeva. Če so njihove kolegice v zdravstvenih domovih dodatke že dobile, nekatere že aprila, so koncesionarke v položaju, ko ne vedo, na koga in kako morajo nasloviti zahtevek in katere podatke morajo priložiti.

Ministrstvo za zdravje je dopis v zvezi s financiranjem dodatka za delo, ki so ga koncesionarji opravili v rizičnih razmerah, izdalo 5. junija, a je pri tem naslovilo zgolj tiste, ki delo opravljajo na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. Patronaže sestre in drugi izvajalci, ki svojo dejavnost opravljajo na primarni ravni, so omenjeni v enem odstavku. Zapisano je, da zahtevke oziroma račune za izplačilo dodatka posredujejo občini, ki jim je podelila koncesijo. V dopisu je navedeno tudi, da so koncesionarji na primarni in sekundarni ravni, ki so se vključevali v zagotavljanje nujne medicinske pomoči, upravičeni do enakega izplačila, kot če bi bili zaposleni v javnih zavodih.

Tako Andreja Krajnc kot Mateja Berčan zatrjujeta, da jim navodila še niso bila posredovana, tudi omenjeni dopis je do njih prišel prek zdravnikov koncesionarjev. Ko so se patronažne sestre obrnile na občine, tudi te niso imele posebnih navodil in informacij. Z vprašanji smo se ob tem obrnili še na Združenje občin Slovenije, a do objave članka odgovorov glede navodil o izplačevanju dodatkov koncesionarjev na primarni ravni zdravstvene dejavnosti nismo prejeli.

V negotovem položaju tudi zasebni zdravniki

"Ugotovitev, da se je na koncesionarje pozabilo, je že stara in se je ponovno potrdila. Tega smo vajeni iz preteklosti," je dogajanje komentiral pediater Igor Dovnik, ki kot koncesionar deluje v ustanovi Pediatrija Borštnikova. Dovnik ob tem opozarja, da je izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah urejeno na način, ki je zelo zapleten. Po njegovih navedbah so občine navodila glede izplačil koncesionarjem sicer dobile, a šele junija. "Seveda so številne občine, ki jih v državi imamo, majhne in brez ustreznega kadra. Številni kolegi poročajo o težavah, s katerimi se srečujejo v svojih občinah," je povedal Dovnik in dodal, da jasnih odgovorov in rešitev ne znajo podati niti računovodski servisi. "Zaradi načina dela, ki ga je prinesla epidemija, smo bili preobremenjeni že brez izpolnjevanja dodatnih administrativnih zahtev," je ob tem še dejal Dovnik.

"Dejansko si koncesionarji želimo le enakopravnost z drugimi v zdravstvu," je povedal eden od koncesionarnih zdravnikov, ki se ne želi javno izpostavljati (njegovo ime hranimo v uredništvu). Dodal je, da so bili njegovi računi za opravljeno dežurno delo v času epidemije kljub veljavni pogodbi zavrnjeni. "Tiste, ki smo ves čas delali z bolniki na terenu, so mirno spregledali," je dejal specialist družinske medicine. "V dopisu ministra za finance glede zagotavljanja sredstev za dodatek, ki ga je konec aprila naslovil na občine, koncesionarji nismo omenjeni kot posredni proračunski uporabniki, in to do danes ni bilo popravljeno," je še opozoril zdravnik. Občine so tako v skladu z dopisom upoštevale samo zahtevke za izplačilo dodatkov tistih zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v zdravstvenih domovih. "Zato sem osebno zelo skeptičen glede izplačila dodatka tistim, ki smo resnično bili na prvi črti v času epidemije," je še dodal družinski zdravnik.

Kot so nam sporočili z ministrstva za zdravje, je rok za oddajo zahtevkov za izplačilo dodatkov 30. junij. Zapisali so, da jih bodo koncesionarni izvajalci na primarni ravni lahko posredovali občini, ki jim je podelila koncesijo. Čeprav so naši sogovorniki zatrjevali nasprotno, na ministrstvu zagotavljajo, da so bila ustrezna navodila poslana. "Koncesionarjem smo v navodilih sporočili, da je izplačilo vezano na več dejavnikov: pregled in potrditev ustreznosti računa, odločanje Vlade RS o zagotovitvi sredstev v ta namen ipd., zato točnega datuma plačila računov trenutno ne moremo opredeliti," so še zapisali na ministrstvu in dodali, da si bodo prizadevali za čim hitrejši potek vseh aktivnosti takoj po prejetju računov ter za izvedbo plačil v zakonskih rokih.

"Upamo in verjamemo, da bodo vsi koncesionarji, ki delajo v javni mreži, sredstva kljub začetnim nejasnostim vendarle prejeli," je pogovor v pozitivnem tonu sklenila Andreja Krajnc, ki je skupaj s kolegicami in kolegi jasne odgovore doslej neuspešno iskala na več ministrstvih in drugih institucijah. Pediater Igor Dovnik je ob tem izrazil upanje, "da zaradi pomanjkanja oz. nedostopnosti ustreznih navodil za dostop do denarja za delo v rizičnih razmerah ne bo prišlo do situacije, ko kdor koli od upravičencev sredstev ne bi prejel." Državo je ob tem pozival, naj zaradi nastale situacije razmisli o morebitnem podaljšanju roka za vlaganje zahtevkov.