Hladnejši meseci pomenijo izziv za zaloge zdravil zaradi porasta respiratornih bolezni in gripe. Pretekla zima je v Evropi povzročila dodatne težave zaradi dodatno povečanega povpraševanja po antibiotikih in protibolečinskih tabletah ob porastu respiratornih okužb in nadaljevanju okužb z novim koronavirusom.

Še posebej je bilo skrb vzbujajoče pomanjkanje amoksicilina, antibiotika za bakterijske okužbe.

Bruselj in Ema si prizadevata zagotoviti antibiotike

Evropska komisarka Kyriakides je prejšnji teden na prvem uradnem srečanju novega pododbora Evropskega parlamenta za javno zdravje (Sant) poudarila, da mora EU v prihodnjih letih preprečiti, da bi se to ponovilo.

Evropska komisija si skupaj z Evropsko agencijo za zdravila (Ema) že prizadeva zagotoviti glavne antibiotike za prihodnje leto.

Ustvarjanje zalog v sklopu Here

Kot enega izmed načinov za ublažitev morebitnega pomanjkanja Kyriakides omenja tudi ustvarjanje zalog pri Evropskem organu za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (Hera), ki so ga pri komisiji ustanovili septembra 2021 po izbruhu pandemije covida-19.

Evropski poslanci vztrajajo, da morajo države članice in zainteresirane strani sicer še naprej sodelovati, da bi vprašanja javnega zdravja obravnavali na ravni EU-ja. Kyriakides odgovarja, da so mnoga zdravstvena vprašanja v pristojnosti držav, da pa komisija sodeluje z različnimi nacionalnimi organi in industrijo, da bi našla način za reševanje skupnega izziva.

Skupno naročilo zdravil za ptičjo gripo?

Ocenila je, da je treba uskladiti pristop držav članic in uporabiti, kar so se naučili med zadnjo pandemijo. Pri tem je spomnila na skupno javno naročanje cepiv za covid-19. Mehanizem namerava Hera uporabiti tudi v drugih situacijah. Po njenih besedah trenutno razpravljajo o skupnem javnem naročilu zdravil za ptičjo gripo.

Reforma farmacevtske zakonodaje

Kyriakides sicer namerava v četrtek predstaviti reformo farmacevtske zakonodaje EU-ja, ki bo naslovila vprašanja razpoložljivosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti zdravil.

Kyriakides je dejala, da je cilj reforme zagotoviti evropski regulativni sistem za zdravila, ki bo v prihodnosti odporen na krize, hkrati pa še naprej spodbujati inovacije, da bo farmacevtska industrija "ostala inovativna v svetovnem merilu".

Pomanjkanje čutili tudi v Sloveniji

Dostop do zdravil je poudarila kot politično prednostno nalogo, saj "v EU-ju ne more biti državljanov prvega in drugega razreda". "Vsi si zaslužimo pravočasen in enakopraven dostop do zdravil," je dodala.

S pomanjkanjem zdravil se je preteklo zimo spopadala tudi Slovenja. Tako kot na ravni EU-ja so bile tudi v Sloveniji največje težave z oskrbo z antibiotiki, predvsem s tistimi, ki vsebujejo amoksicilin, nekaterimi antiepileptiki in zdravili za zniževanje telesne temperature.