Porast okužb z mišjo mrzlico so po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ugotovili v letu 2021. Samo junija so zaznali nekaj manj kot 220 primerov okužbe. V letu 2022 okužb z virusom skoraj ni bilo, glede na lanske podatke pa je opaziti, da se število okužb postopoma spet povečuje.

Lani je bilo največ primerov okužbe potrjenih v starostni skupini od 25 do 54 let, teh je bilo kar 39. V podravski regiji se je v pomladnih in poletnih mesecih okužilo največ ljudi, in sicer kar 32, najmanj pa v pomurski, kjer je bil potrjen en primer okužbe. Pri večini bolnikov so dokazali virus puumala, so zapisali na NIJZ-ju.

Da bi preprečili okužbo z virusom mišje mrzlice oz. hemoragično mrzlico z renalnim sindromom, moramo poskrbeti za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev, živila in pijačo pa hranimo v zaprtih posodah, so zapisali na NIJZ-ju. Pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov ali površin, kjer so iztrebki ali mrtve miši, lahko uporabimo varekino, ki jo zmešamo z vodo, ali pripravljena razkužila. Pomembno je, da razkužimo vse površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni. V primeru velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer so rejne živali, moramo obvestiti pristojnega veterinarja.

Za preprečevanje okužb moramo paziti na higieno rok, ob zadrževanju v naravi pa ne pijmo vode iz izvirov ter ne poležavajmo na golih tleh. Prav tako vedno pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščajmo dalj časa nezaščitene na tleh, so še navedli na NIJZ-ju.