Samo v ljubljanskem kliničnem centru so doslej zaradi mišje mrzlice zdravili več kot 70 ljudi, trenutno jih je hospitaliziranih osem. "Bolezen se začne tako kot vse druge virusne okužbe – nenadno, velikokrat tudi z visoko vročino," je pojasnila predstojnica infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc. Kot je dodala, ima velik delež bolnikov tudi mrzlico, skoraj večina, kar pri drugih virusnih boleznih ni tako pogosto. Ob tem bolnike bolijo mišice, značilni so tudi glavoboli in zaripel obraz. Lejko Zupanc je poudarila, da je šlo pri vseh primerih, ki so jih doslej obravnavali na UKC-ju, za lažji potek bolezni in da resnih zapletov niso imeli. Tudi sicer se ta bolezen, čeprav prizadene ledvice in je včasih potrebna dializa, v glavnem kar dobro konča, je dodala.

Bolezen se z miši na človeka prenaša zlasti z vdihavanjem prahu, ki je okužen z njihovimi izločki. Prvi znaki bolezni se po navadi pokažejo približno 14 dni po okužbi. "Ko spomladi oziroma poleti pospravljamo podstrešja, kleti in skladišča, te prostore najprej temeljito prezračimo za vsaj 30 minut in se v tem času ne zadržujemo v prostoru. V prostor vstopimo zaščiteni z rokavicami, masko, z dolgimi rokavi, če je le mogoče, najprej razkužimo predele, kjer sumimo, da so bili glodavci ali so vidni njihovi sledovi," priporoča epidemiologinja z NIJZ-ja Eva Grilc. Kot je za Televizijo Slovenija poročala novinarka Petra Prešeren, po številu okužb izstopa primorsko-notranjska regija, zadnja žarišča so v bližini Idrije in Škoflje Loke.

Dodaten porast okužb strokovnjaki pričakujejo v naslednjih dveh mesecih

Tatjana Avšič Županc iz Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani je dejala, da niso pričakovali, da bo do ponovne epidemije prišlo že dve leti po zadnji – leta 2019 so bile okužbe potrjene pri 252 ljudeh. "Zdaj smo na polovici leta in smo že blizu te številke," je dodala. Glede na to, da je mišja mrzlica sezonska bolezen, pa največje število primerov strokovnjaki pričakujejo ta in prihodnji mesec.

Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, ki je edini laboratorij v Sloveniji za diagnosticiranje hantavirusne okužbe, so do torka testirali 516 vzorcev, od katerih so bili 203 pozitivni, je povedala Tatjana Avšič Županc. "Približno 40 odstotkov vseh preiskovanih vzorcev je pozitivnih. Vsi testiranci so bili okuženi z virusom Puumala," je dejala in pojasnila, da poznajo tudi virus Dobrava. Omenjena virusa sta v Sloveniji najpogostejša povzročitelja hemoragične mrzlice z renalnim sindromom.