Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v četrtek opozorila na pomanjkljivost sistema nabave zdravil iz javnih sredstev, ki povzroča škodo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pri tem je poudarila problematiko nakupov zdravil v lekarnah mimo javnih razpisov in neustrezne rabatne politike. Lekarne popuste, ki jih naknadno dobijo od veletrgovcev, zadržijo zase. Po mnenju KPK-ja pa je s tem oškodovan ZZZS. KPK je svoje ugotovitve posredoval tudi Računskemu sodišču, ki jih je potrdilo.

Lekarniška zbornica pa je v odzivu izrazila mnenje, da so neresnične navedbe KPK-ja, da izvajalci lekarniške dejavnosti zaračunavajo zdravila ZZZS-ju le po najvišji dovoljeni ceni. Vsi popusti oziroma nižje cene posameznih zdravil na recept, za katere so se dogovorile lekarne, se prenesejo naprej ZZZS-ju in se nato ZZZS-ju vedno zaračuna nabavna cena zdravila z upoštevanjem teh popustov.

Naknadni popusti so po svoji naravi pogodbena dajatev, katere poslovni namen je v nagrajevanju lekarne za doseganje dogovorjenih nabavnih ciljev v okviru dobavnega razmerja. Popusti, ki jih lekarna pridobi pozneje, običajno ob koncu poslovnega leta, pa so lahko zelo različni in se med seboj bistveno razlikujejo po namenu, so navedli v zbornici.

ZZZS po njihovih trditvah s tem nima nič, saj gre za popolnoma pravno pogodbeno razmerje med lekarno in veletrgovci. Naknadni popusti znižujejo skupne stroške dobav iz referenčnega obdobja in niso neposredno vezani s ceno na enoto oziroma nabavno ceno zdravil in jih lekarne ne morejo upoštevati pri izstavljanju zahtevkov za povračilo stroškov nabave zdravil od ZZZS-ja.

Popusti preprečujejo izgubo
Odvzem naknadnih popustov bi bil po navedbah lekarniške zbornice v nasprotju z ustavo, saj bi se s tem retroaktivno posegalo v pravico lekarn do popusta kot posebne pogodbene dajatve, ki je vezana na celotno pogodbeno leto in je med lekarno in dobaviteljem sklenjena konec preteklega ali na začetku novega leta.

Če bi odvzeli naknadne popuste, se poraja vprašanje, katera lekarna bi še sklepala dogovore za naknadne popuste. Bistven vidik pri odvzemu naknadnega popusta, vsaj pri koncesionarjih, je lastninski vidik, so še poudarili v zbornici.

Ta odvzem bi bil v nasprotju s 33. členom ustave, ki opredeljuje pravico do zasebne lastnine. Podobno je pri javnih lekarniških zavodih, kjer so ustanovitelji oziroma lastniki občine. Do zdaj še noben javni lekarniški zavod ni bil v rdečih številkah, če pa bi odvzeli naknadne popuste, bo večina lekarniških zavodov poslovala negativno, kar pomeni, da bodo morale občine dodajati sredstva za poslovanje in za razvoj lekarniške dejavnosti.

Ministrstvo zadevo še proučuje
Na ministrstvu za zdravje preučujejo stališča vpletenih. O tem, ali bodo sprejeli pobudo ZZZS-ja, da se v splošni dogovor za leto 2018 vnese določba, ki bi lekarnam določala zaračunavanje zdravil na recepte ZZZS-ja po nabavni ceni, pa bo ministrstvo javnost naknadno obvestilo.