Odhodi zaposlenih so posledica več dejavnikov, v prvi vrsti pa gre za nizko vrednotenje dela in odgovornosti ter zahtevne delovne pogoje, v sporočilu opozarjajo v zbornici. V lekarniški dejavnosti se namreč vsakodnevno srečujejo s povečanimi obremenitvami in zahtevami pacientov, ki iščejo pomoč v lekarnah, še posebej ob nedostopnosti drugih zdravstvenih delavcev.

V lekarnah, dodajajo, je pogosto gneča, saj magistri farmacije in farmacevtski tehniki ob vse večjemu številu receptov in naraščanju obsega storitev ne morejo ustrezno pokriti potreb po svetovanju in oskrbi.

Zato je za kakovostno obravnavo pacientov nujen dvig števila kadrov v lekarnah na primarni ravni, kjer potrebujejo dodatnih 300 magistrov farmacije ter prav toliko specialistov in farmacevtskih tehnikov, v bolnišničnih lekarnah pa dodatnih 250 magistrov farmacije specialistov in 100 farmacevtskih tehnikov.

Za kakovostno farmacevtsko obravnavo pacientov in za pripravo magistralnih zdravil v lekarnah pa so nujna tudi dodatna znanja in veščine. Staranje prebivalcev in sočasna prisotnost več bolezni sta namreč povezana za uporabo več zdravil sočasno.

"Da lahko ustrezno obravnavajo bolnike s polifarmakoterapijo ter krhke in ranljive bolnike, magistri farmacije napredku v stroki sledijo z vseživljenjskim učenjem, razvijanjem specialnih znanj in specializacij," izpostavljajo.

Ministrstvo za zdravje pozivajo k ukrepanju, sicer se po oceni zbornice obetajo dodatne težave, "ki bi lahko privedle do zapiranja lekarn in zmanjšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev za naše paciente." Le z ustreznim prepoznavanjem potreb, razvojem stroke, financiranjem specializacij ter ureditvijo normativov za zaposlovanje dodatnih kadrov lahko zagotovimo trajnostno rešitev, še navajajo v zbornici.