V lekarniški zbornici so na novinarski konferenci pojasnili, da v lekarnah opravljajo vrsto storitev, ki niso nikjer zapisane in ovrednotene. Te storitve je treba umestiti v sistem, ovrednotiti, zanje zagotoviti financiranje in tudi kader za njihovo izvajanje, je poudarila predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič in dodala, da je nujno tudi sprejetje normativov za lekarniško dejavnost.

Lekarniška zbornica ocenjuje, da bi potrebovala vsaj 300 dodatnih magistrov farmacije in specialistov različnih strok, in sicer tako na primarni ravni, torej v javnih lekarnah, kot v bolnišničnih lekarnah. Financiranje specializacij pa bi morali urediti na enak način, kot je urejeno za zdravnike.

Po besedah koncesionarke v Lekarni Tolmin Martine Klanjšček se je v lekarniški dejavnosti, kjer dela že skoraj 50 let, način dela v vseh teh letih popolnoma spremenil. Če je bila nekdaj glavna naloga farmacevta, da zagotovi potrebne zaloge zdravil, precej pa so jih izdelali tudi sami, danes v lekarnah zdravil skorajda ne izdelujejo več, največ časa pa namenijo bolniku. Ob tem pa še vedno velja storitveni sistem za vrednotenje dela, ki je bil postavljen ob koncu 70. let prejšnjega stoletja.

Ob tem opozarjajo, da so se v času epidemije covida-19 in s težjo dostopnostjo do zdravnikov obremenitve farmacevtov še dodatno povečale. Vrata lekarn so odprta brez omejitev. Bolniki pri njih iščejo pomoč, kako priti do zdravil, in nasvet, kako rešiti svoje težave brez zdravnika.

Ob sami izdaji zdravil pa jim farmacevti svetujejo pravilno uporabo, opozarjajo na možne neželene učinke, preverjajo pa tudi interakcije med zdravili, saj jih nekateri hkrati uporabljajo več vrst.

Kot je pojasnila Potočnik Benčič, ima naročanje receptov po telefonu in elektronski pošti, kjer naročila pogosto prevzamejo medicinske sestre, ponekod celo administratorji, za posledico številne napake na predpisih receptov, od napačnih zdravilnih oblik, napačnih odmerkov in, kar je za bolnike najhujše, da zdravila sploh ni.

Po besedah specializantke klinične farmacije, zaposlene v Gorenjskih lekarnah, Patricije Dolinar bi bilo neodgovorno bolnike v takih primerih brez (pravega) zdravila pustiti iz lekarne, zato postanejo "detektivi in policisti" za recepte.

Vodja lekarne v Šmarju pri Jelšah Katja Turnšek Sambolić je poudarila tudi težave bolnikov z urejenimi kroničnimi boleznimi: "Ker je dostop do zdravnikov še vedno marsikdaj otežen in številni bolniki nimajo izbranega osebnega zdravnika, pogosto traja precej dolgo, da bolniki dobijo recepte. Zlasti starejši se v lekarno vračajo večkrat, ker preverjajo, ali so bili recepti že predpisani."

Nujno ovrednotenje lekarniških storitev

V lekarniški zbornici predlagajo, da bi magistri farmacije dobili pristojnost, da lahko po svoji strokovni presoji podaljšajo terapijo kroničnega bolnika z ustaljeno terapijo. Poudarjajo, da se novih obremenitev ne branijo, nujno pa je novo ovrednotenje lekarniških storitev in dodaten kader.

Po besedah direktorice Celjskih lekarn Lilijane Grosek si lekarniški zavodi in koncesionarji kljub hudim kadrovskim stiskam prizadevajo, da zagotavljajo čim bolj nemoten dostop do lekarniških storitev, a so bili v času epidemije ponekod že primorani začasno skrajšati poslovni oz. odpiralni čas posameznih lekarn in podružnic. "Razmere so zelo negotove in tudi tam, kjer zdaj še za silo obvladujejo razmere, napovedujejo, da bodo primorani skrajševati ali občasno zapirati lekarne," je posvarila.