Lekarniška zbornica Slovenije je pripravila novinarsko konferenco, na kateri je v. d. predsednika zbornice Ivan Zajc spregovoril o poročilu komisije ministrstva za zdravje o opravljenem upravnem nadzoru v Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, poročilu Računskega sodišča o pregledu poslovanja ZZZS-ja in mnenju Komisije za preprečevanje korupcije glede kartice zvestobe.

Zajc: Zbornica že nekaj časa opozarja na komercializacijo
Upravni nadzor, ki ga je naročilo ministrstvo za zdravje, je pokazal na vrsto nepravilnosti v Lekarni Ljubljana - med drugim tudi neskladnost bilančnih podatkov v letnih poročilih v primerjavi s prometom in postavitev povečevanja prodaje blaga, zaslužka in dobička za glavni cilj poslovanja.

Zajc je pojasnil, da v zbornici že nekaj časa opozarjajo na vse opaznejšo komercializacijo lekarniške dejavnosti in si prizadevajo, da bi jo čim bolj zmanjšali. Poudaril je, da je kakršno koli spodbujanje uporabe in prodaje zdravil lahko potencialno škodljivo za zdravje pacientov, zato tržni prijemi na področju zdravil niso zaželeni, ampak mora lekarna ravnati odgovorno, kar pomeni, da zagotavlja varno, učinkovito in pravilno uporabo zdravil.

Problema komercializacije, kot pravi, ne bo rešil kodeks, ki zavezuje lekarniške delavce, ampak bi po njegovem morali za zmanjšanje komercializacije spremeniti zakonodajo.

Zajc je o pristojnosti zbornice povedal, da lahko po pooblastilu ministra izvajajo strokovne nadzore s svetovanjem, v okviru katerih lahko preverjajo le strokovni vidik dela lekarn, kar pomeni, da se ne morejo spuščati v druge ugotovitve upravnega nadzora, ki niso del stroke.

Če se v nadzoru pokažejo pomanjljivosti, lahko odredijo popravitvene ukrepe in "kakšen opomin". Večje pristojnosti ima po njegovih besedah ministrstvo za zdravje, kateremu lahko zbornica predlaga prenehanje vodenja lekarne s strani določenega farmacevta ali pa prenehanje poslovanje lekarne za šest mesecev. Zbornica lahko v primeru večjih kršitev ustanovitelju zavoda predlaga, da razmisli o koncesiji.

Ali bo kaj od tega zbornica predlagala v primeru Lekarne Ljubljana? "Samo če na strokovnem področju odkrijemo neke nepravilnosti, lahko to predlagamo. Na vseh drugih področjih teh pristojnosti nimamo, tako da tega ne moremo predlagati. Samo na podlagi strokovnega nadzora lahko predlagamo, vse druge stvari ki so v poročilu, pa niso v naši pristojnosti," je pojasnil Zajc.

Za Jakliča lekarniški kodeks ne velja, saj ni farmacevt
Protikorupcijska komisija pa je medtem v javnem zavodu ugotovila sum korupcije, posredno povezan z izdajo kartice zvestobe in pri podarjanju t. i. jabolk zvestobe. KPK je namreč prejel prijavo, da lekarne, ki delujejo v okviru zavoda, ponujajo popuste tudi, kadar ljudje prinašajo recepte - torej tudi, kadar je plačnik ZZZS.

Zbornica je v tem primeru vodila tudi postopek proti Lekarni Ljubljana, vendar ga je brez obrazložitve prekinila. "Postopek vodi tožilec zbornice, ki je avtonomen. On se je tako odločil, ker se tako po pravilih odloči," je razložil Zajc in dodal, da kodeks, ki je sicer v fazi spreminjanja, zavezuje lekarniške farmacevte, ne pa tudi vseh vodstvenih in odgovornih oseb. Marko Jaklič, direktor Lekarne Ljubljana, ni farmacevt, zato ni dolžen spoštovati kodeksa lekarniških delavcev.

Zajc: Gre za administrativne napake
ZZZS nima ustreznega nadzora pri izdaji zdravil na recept, zato naj bi lekarne dobivale preveč denarja, je pri pregledu poslovanja ugotovilo Računsko sodišče. Nepravilnosti pri zdravilih na recept naj bi znašale kar milijon 770 tisoč evrov. Recepte je predpisovalo tudi 49 pokojnih zdravnikov. Za 680 tisoč evrov receptov je bilo obravnavanih dvakrat, kar pomeni, da so lahko bili lekarnam tudi dvakrat plačani.

O tem, da so bili recepti predpisani tudi pod šiframi mrtvih zdravnikov, je Zajc dejal, da so na tem področju mogoče napake, ki se lahko pojavijo že na samem receptu, na kartici zdravstvenega zavarovanja in tudi pri vnašanju šifer v lekarnah. Glede podvajanja faktur pa je pojasnil, da ni popolnoma razvidno za kaj gre in da so se že dogovorili za sestanek z ZZZS-jem, na katerem bodo zadevo razčistili.

"Lahko pa zatrdim, da v tem primeru ne gre za nobeno goljufanje ali kakršno koli okoriščanje. Gre za administrativne napake in neusklajenost informacijskih sistemov," je poudaril.