Varuhinja človekovih pravic je želela državni zbor, ki bo odločil o spremembah glede darovanja organov, posebej opozoriti na potrebo po zagotovitvi ustreznih varovalk v zakonu, ki bodo zagotavljale, da bo tudi po smrti človekovo telo primerno zavarovano pred posegi.

Po novem bi bili namreč vsi bili potencialni darovalci organov, če ne bi izrecno izjavili, da tega ne želimo. Svojo odločitev bi povedali osebnemu zdravniku, on pa bi jo vnesel v sistem. Ali smo ali nismo darovalci, bi v bolnišnici lahko ugotovili šele po naši smrti. Zdravnik bi o tem obvestil svojce in ti bi imeli možnost, da povedo, ali je pokojnik nasprotoval temu, da bi po smrti postal darovalec.

Te določbe, zapisane v predlogu sprememb zakona, sta predlagala državni svet in svetnik Peter Požun. Po mnenju varuhinje so takšne spremembe na področju človekovih pravic zelo občutljivo vprašanje, saj je varstvo človekovih pravic zagotovljeno z določbo, da lahko svojci umrlega izrecno nasprotujejo odvzemu delov človeškega telesa. Pri tem morajo navesti tudi okoliščine, ki kažejo, da je umrli že med svojim življenjem nasprotoval posmrtnemu odvzemu delov telesa.

Potrebno bi bilo posebno opozarjanje
Ker pa zakon ne predvideva nikakršnega postopka ali odločanja o teh okoliščinah, bodo spremembe po mnenju varuhinje pomenile nasprotovanje, ki ga je treba upoštevati. "Zato s tega vidika nimamo pripomb k predlogu zakona, vendar pa opozarjamo, da bi moral predvideti poseben način opozarjanja posameznikov na novosti, saj po dosedanjih izkušnjah vemo, da niti osebni zdravniki niti bolniki večinoma z njimi ne bodo seznanjeni," je opozarila.

Čebašek Travnikova predlaga, da v zakon zapišejo tudi obvezno seznanitev vsakogar z obrazcem, ki omogoča zavrnitev soglasja v določenem roku ob prvem obisku osebnega zdravnika, ali pa izvedejo primerno javno kampanjo v medijih, ki naj jo izvede vlada oziroma ministrstvo za zdravje.