Po podatkih NIJZ-ja je v slovenskih zdravstvenih ustanovah tedensko opravljenih približno 1500 testov za covid, tako hitrih antigenskih testov kot tudi PCR-testov, potrjenih pa je bilo 224 okužb. "Testiranje je še vedno priporočljivo, predvsem za tiste, pri katerih pričakujemo težji potek bolezni," je v oddaji Ultrazvok na Prvem programu Radia Slovenija dejala Mateja Logar z infekcijske klinike ljubljanskega UKC-ja. Dodala je, da je poleg ranljivejših skupin, med katere spadajo imunsko oslabeli, starejši, kronični bolniki in denimo nosečnice, testiranje priporočljivo tudi za tiste, ki so sicer zdravi in mladi, a imajo med svojimi bližnjimi koga, pri katerem bi se lahko razvil težji potek.

Na infekcijski kliniki je trenutno šest odraslih bolnikov s covidom-19, dva pediatrična bolnika, en bolnik pa je hospitaliziran v intenzivni enoti, je povedala Logar. Bolnikov s hudim potekom bolezni je sicer po navedbah infektologinje v zadnjem obdobju bistveno manj. "Nekaj gre na račun tega, da imamo zdravila, s katerimi lahko v zgodnji fazi bolezni preprečimo težji potek, po drugi strani pa je verjetno zelo, zelo malo bolnikov, ki še niso bili v stiku z virusom ali preko cepljenja ali prek tega, da so zboleli," je pojasnila in dodala, da so vse naslednje okužbe namreč praviloma blažje kot prva.

Covid sicer že nekaj časa ni več karantenska bolezen, zato izolacija za potrjeno okužene in tiste, ki so bili z njimi v stiku, ni posebej določena. "Seveda je pa prav, če vemo, da smo okuženi oziroma da imamo covid, da pa poskušamo živeti tako, da ga ne širimo. Kar pomeni v praksi, da je prav, da morda nekaj dni ostanemo doma," je dejala Logar. "Če že moramo (okuženi, op. a.) iti v službo, je pa prav, če smo na delovnem mestu v stiku z drugimi ljudmi, da uporabljamo masko," ob tem poziva infektologinja.

Med pogoste simptome se je vrnila izguba voha

Simptomi sicer ostajajo zelo podobni, kot so bili ves čas od pojava novega koronavirusa. "Večina bolnikov navaja vročino, izrazite bolečine v mišicah, glavobol, suh kašelj, lahko tudi izcedek iz nosu, se pravi po domače nahod," je naštela zdravnica. "Če smo na začetku omikrona govorili, da tukaj nimamo več težav z izgubo voha in okusa, je pri zadnjih različicah to spet nekoliko pogosteje, tako da približno tretjina bolnikov navaja, da se je njihov voh bistveno poslabšal," je povedala.

Drugi simptomi so nekoliko manj pogosti – pri otrocih še vedno precej pogosta tudi prebavna simptomatika, predvsem driska, manj pogosto je bruhanje in s tem potem povezani tudi zapleti, kot je dehidracija in pa potreba po hospitalizaciji pri pediatrični populaciji. Pri odraslih pretežno potreba po hospitalizaciji zaradi poslabšanja temeljnih bolezni. "Sam covid je sorazmerno redko razlog za hospitalizacijo, ampak poslabšanje zaradi covida pa vodi do potrebe po zdravljenju v bolnišnicah," je povedala Mateja Logar.

Glede letošnje jeseni, ko se bo število okužb z različnimi respiratornimi virusi gotovo povečalo, sicer Mateja Logar pravi, da na infekcijski kliniki upajo na to, "da se bodo ljudje tudi letos odločali za cepljenje tako proti gripi kot proti covidu, ker na ta način gotovo lahko sami največ storijo za svoje zdravje".

Celoten pogovor lahko poslušate v spodnjem avdioposnetku. Z infektologinjo se je pogovarjal Iztok Konc.