Konec septembra se izteka rok, ki ga je Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije postavil ministrstvu za zdravje, da se opredeli do modre knjige standardov in normativov v zdravstveni in babiški negi, ki jih je pripravila stroka, ter pripravi načrt uresničevanja tam zapisanih normativov, ki bi predvsem prinesli nove zaposlitve in kadrovsko okrepitev.

Že junija pa se je iztekel rok, ki si ga je ministrstvo samo postavilo, je za MMC pojasnila Jelka Mlakar predsednica sindikata in dodala, da ministrstvu dajejo čas za odgovor še do 7. oktobra. Nobenega uradnega odgovora še niso prejeli, neuradno pa so jim sporočili, naj še malo "potrpijo". Če ministrstvo do roka ne bo zadovoljivo odgovorilo, bodo ustanovili stavkovni odbor.

Kot sindikat so v stavkovnem sporazumu že leta 2013 postavili zahtevo, da se ministrstvo opredeli do predlaganih rešitev, a vsaj leto in pol ni bilo pristojnega sogovornika, pojasnjuje Mlakarjeva. Šele z nastopom ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc jim je uspelo "izsiliti" sestanek na ministrstvu, ki je bil 20. februarja, na njem pa se je ministrica zavezala, da se bodo do dokumenta opredelili do konca junija.

Ko so ministrico opozorili, da se rok izteka, je odgovorila, da strateški svet za področje zdravstvene in babiške nege ugotavlja, da so potrebni določeni popravki t. i. modre knjige. "S tem mi nimamo nobenega problema, mi zgolj pravimo, da mora biti dokument temelj, ki se bo nadgrajeval leta in leta, ker se spreminjajo tehnologija, organizacija in stroka," je opozorila.

"Trdimo, da je sedanji dokument bistveno odličnejši, kot je neposredna praksa danes. Predstavljal bo zagotovilo, da bodo medicinske sestre delale v delovnem okolju, ki je zanje varno, predvsem pa, da jih bo toliko, da bodo lahko zagotavljale pacientom varno in kakovostno zdravstveno nego," opozarja predsednica sindikata.

Izgorelost, neplačane nadure
Nazadnje so normative postavili, tako Mlakarjeva, leta 1982 z zeleno knjigo, nadgrajevali pa so jih izključno, kadar je prišlo do ustanovitve novih oddelkov ali ambulant, vse drugo pa je ostajalo identično. To današnjim razmeram ne ustreza več, ker je bila še pred sedmimi leti povprečna ležalna doba v bolnišnicah 11 dni in več, danes pa je povprečna ležalna doba samo pet dni, pojasnjuje Mlakarjeva. Intenzivnost dela je narasla za več kot 100 odstotkov. Razlog tiči v tehnologiji, ki omogoči, da rešimo več ljudi, in v demografskih dejstvih, saj se prebivalstvo stara.

Položaj v zdravstvu je nevzdržen, ljudje dobesedno izgorevajo na delovnih mestih, problematične so neplačane nadure, zato so nove zaposlitve nujne, opozarja Mlakarjeva. Na vprašanje, ali vedo, koliko novih zaposlitev je potrebnih, je dejala: "Absolutno, mi točno vemo, koliko, ampak ne terjamo, da morajo zaposliti vse naenkrat. Celo v samem dokumentu (modri knjigi) je napisano, da v desetih letih, kar bi pomenilo od 150 do 200 novih medicinskih sester letno."

Analiza neplačanih ur pri medicinskih sestrah je v 19 zdravstvenih zavodih pokazala več kot 250.000 opravljenih neplačanih nadur, to kaže na od 1.500 do 2.000 manjkajočih ljudi v sistemu. Mlakarjeva opozarja, da je rešitev preprosta: "Treba je narediti analizo po zavodih, da se preštejejo, koliko ljudi kje manjka, morda je kje kakšen preveč. Potem se mora zgoditi notranja prerazporeditev ter kadrovski načrt, ki bo postopoma v desetih letih primanjkljaj ljudi pokril. Stvar je v bistvu zelo preprosta."

Brezposelnih medicinskih sester je na zavodu dovolj, samo zaposliti jih ne smejo. "Katastrofa je, da imamo nezaposlene medicinske sestre, ki smo jih izobraževali na eni strani, na drugi pa takšen kadrovski primanjkljaj v samem delovnem procesu," je sklenila Mlakarjeva.