Predlog zakona že ima podporo delodajalcev, odprte pripombe sindikatov pa naj bi po prepričanju ministra za zdravje Boruta Miklavčiča razrešili v parlamentarnem postopku.

Da je bil Miklavčič pripravljen upoštevati pripombe sindikatov, je potrdila tudi izvršna sekretarka ZSSS-ja Lučka Böhm, ki pa je poudarila, da to ne velja za prav vse pripombe. Sindikati namreč želijo, da se iz zakona izvzame možnost samoplačniških storitev v javnih zdravstvenih zavodih, saj naj bi mešanje javnega in zasebnega zdravstva poslabšalo dostopnost do zdravstvenih storitev.

Miklavčič ne popušča pri samoplačništvu in delu pri zasebnikih
Miklavčič pa pravi, da možnost samoplačništva ostaja, a z določenimi omejitvami. Miklavčič meni, da bi bila ukinitev samoplačništva neracionalna, saj je v Sloveniji kar nekaj uglednih kirurgov, h katerim prihajajo na preglede tujci, ta storitev pa se zaračuna. Kot primer navaja ginekološko kliniko, kjer na umetno oploditev čaka dolga vrsta hrvaških državljank.

Prav tako zakon zdravnikom ne bo prepovedal opravljanja dela v zasebnem sektorju (če so zaposleni v javnem), saj bi lahko bila takšna prepoved protiustavna. Zakon tako le določa pogoje, pod katerimi je takšen način dela mogoč.

Kdo bo grobar zdravniške zbornice?
Sindikati tudi zahtevajo, da zdravniška zbornica ne bi več opravljala nadzora nad zdravniki, česar pa minister ne sprejema. Pravi, da zaradi enega ekcesnega primera zbornici ne namerava odvzeti ugleda. "Ne želim biti grobar zdravniške zbornice," je dejal minister in dodal, da glede na to, da o tej potezi resno razmišlja del poslancev državnega zbora, ni izključeno, da do odvzema pristojnosti kljub temu ne bo tudi prišlo.

Če bo zakon o zdravstveni dejavnosti v četrtek na vladi tudi sprejet, bo Miklavčič predlagal, javno obravnavo drugih dveh zakonov iz zdravstvenega svežnja: zakona o zdravstvenem varstvu in zakona o zdravstvenem zavarovanju.