Čakalne vrste bodo skrajševali s pomočjo posegov zunaj delovnega časa. Foto: BoBo
Čakalne vrste bodo skrajševali s pomočjo posegov zunaj delovnega časa. Foto: BoBo

Predvidenih je 1700 koronografij, 500 operacij hrbtenice, 200 operacij rame, 600 artroplastik kolena, 91 posegov na perifernem ožilju ter 400 operacij kile.

false
Prenizke cene nekaterih zdravstvenih storitev so eden izmed razlogov za dolge čakalne dobe, je dejala Milojka Kolar Celarc. Foto: BoBo
8 milijonov za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu

V Sloveniji na zdravstveno storitev čaka že četrt milijona ljudi ali vsak osmi Slovenec. Na operacijo hrbtenice čakajo nekateri že od leta 2011. Da bi popolnoma odpravili čakalne dobe, bi po mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje potrebovali več kot sto milijonov evrov, je za TV Slovenija poročala Rajka V. Pupovac.

Za omenjene posege bodo namenili 7,9 milijona evrov, je na novinarski konferenci pojasnila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Denar bo zadostoval, da bodo s seznamov počistili vse bolnike z napotnico stopnje nujnosti hitro in tudi del takih, ki čakajo z redno napotnico.

Za dodatna sredstva so lahko kandidirali le izvajalci, pri katerih so za posege čakalne vrste. Ob oddaji ponudb o številu posegov, ki jih zmorejo dodatno opraviti, so morali predložiti tudi čakalne sezname, na katerih so po besedah ministrice našli celo bolnike, ki čakajo že od leta 2011. Ti morajo priti na vrsto takoj, je opozorila.

Plačali bodo tudi prve preglede in vso diagnostiko, ki so potrebni za dokončno potrditev diagnoze in določitev nadaljnjega zdravljenja, predvsem na področju kardiologije in nevrologije. Denar je torej po besedah ministrice zagotovljen, če ga bo izvajalcem uspelo porabiti, pa bo odvisno od morebitnih kadrovskih in drugačnih ozkih grl. Če bodo vsi izvajalci to zmogli, bo morala vlada odšteti še dodatnih osem milijonov evrov.

Z dodatnim denarjem nad čakalne vrste
Če se bo med letom izkazalo, da bo v zdravstveno blagajno pritekalo več denarja od zdaj pričakovanega, pa se bodo po napovedih ministrice z aneksom k splošnemu dogovoru lotili skrajševanja tudi drugih čakalnih dob. Izpostavila je čakalne dobe za krčne žile ter za dermatološke in ortodontske preglede, kjer so čakalne dobe ekstremno dolge, niso pa to stanja, kjer bi čakanje ogrožalo zdravje.

Lanski ukrep, ko so zagotovili plačilo vseh preiskav z magnetno resonanco in vseh diagnostičnih preiskav, potrebnih za potrditev ali izključitev rakavih bolezni, vključno s CT-slikanjem, se je izkazal kot učinkovit, je pojasnila ministrica.

Podjemne pogodbe za dodatne posege
Izvajalci bodo za dodatne posege plačani po podjemnih pogodbah, saj bodo storitve opravili zunaj delovnega časa, je še dejala Kolar Celarčeva. Državna sekretarka Sandra Tušar pa je pojasnila, da bo vlada že prihodnji teden sprejela poseben sklep o izvajanju tega programa s točno določenim številom posegov za posameznega izvajalca. Nekateri izvajalci so se po besedah Tušarjeve že dobro prilagodili novemu načinu plačevanja in pri teh pričakujejo, da do poletja čakalnih dob ne bo več.

Ministrica je pojasnila tudi odločitev vlade, da za čas do konca letošnjega leta odobri dvig cen zdravstvenih storitev. Spomnila je, da so se v preteklosti zaradi varčevanja v javnem sektorju cene zdravstvenih storitev znižale za 18 odstotkov. Ker je vlada v dogovoru s sindikati privolila v višji regres in sprostitev napredovanj, v ceni programa ni bil pokrit celoten strošek dela. Cene se zato začasno dvigujejo, da se pokrije, kar je bilo izpogajano za plače in regres.

Prenizke cene nekaterih zdravstvenih storitev so sicer po mnenju ministrice tudi eden izmed razlogov za dolge čakalne dobe, saj se izvajalci otepajo storitev, za katere ne dobijo ustreznega plačila.

Predvidenih je 1700 koronografij, 500 operacij hrbtenice, 200 operacij rame, 600 artroplastik kolena, 91 posegov na perifernem ožilju ter 400 operacij kile.

8 milijonov za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu