Tako so v tujini leta 2014 so opravili 1.100 posegov, lani že 1.500. To našega zdravstvenega sistema ni posebej zamajalo, saj je število tistih, ki se odločijo za zdravljenje v tujini, še vedno znotraj načrtovanih okvirov.

Pod vlado Mira Cerarja se je število čakajočih pred vrati ambulant povečalo za 35 odstotkov, na skoraj četrt milijona prebivalcev. Število čakajočih nad dopustnimi roki se je v letu in pol povečalo za 44 odstotkov, kažejo podatki NIJZ. Na čakalni seznam je trenutno uvrščen vsak osmi državljan, kar 34 tisoč jih že danes čaka dlje, kot to dopuščajo standardi, ki sta jih pred leti določila prav politika in stroka.

Na Hrvaškem takojšnja operacija
Med tistimi, ki so se zaradi čakalnih dob odločili za zdravljenje v tujini, je tudi mladi smučar Jan Marolt. Za operacijo v zasebni kliniki v Opatiji se je odločil po vnovični poškodbi kolena, ki so mu ga pred dvema letoma že operirali v Izoli. Tokrat je po nasvetu zdravnikov in trenerjev obiskal zasebno ambulanto dr. Boruta Ambrožiča. Ta mu je sam predlagal operacijo na Hrvaškem in ga je tudi sam šel iz Kopra operirat v Opatijo.

Jan ob tem pove, da bi v Valdoltri čakal 4 ali 5 mesecev samo na pregled, potem pa bi sledilo še dodatno čakanje na operacijo, kar pri Ambrožiču traja 13 mesecev. Skupno bi na zdravljenje čakal dve leti, in to pri poškodbi, ki ne more čakati. V Opatiji je bil operiran že na dan prihoda, po prespani noči pa je že drugi dan odšel domov in tam nadaljeval zdravljenje.

Isti zdravnik, drugačna čakalna doba
Zavarovalnica bo Janu povrnila stroške ambulantnega posega, kot to stane v Sloveniji, ne pa tudi prenočitve in drugih stroškov operacije. Ker stroškov bolnišničnega zdravljenja na Hrvaškem zavod ne priznava brez vnaprejšnje odobritve, je prenočevanje na kliniki v odpustni dokumentaciji skrito v ceni posega. Na ZZZS-ju so ob tem navedli, da za zdaj v dokumentaciji niso zaznali zlorab.

Janu se je pot čez mejo vseeno izplačala, saj bi poseg v zasebni ambulanti v Sloveniji moral v celoti plačati sam. Jan ob tem pove, da se mu ne zdi smiselno, da denar na tak način odteka v tujino.

O sodelovanju s hrvaško kliniko smo vprašali tudi dr. Ambrožiča. Pred kamero ni želel, zatrdil je, ima za delo vsa dovoljenja, a dodal, da se je zaradi vseh polen, ki jih je v zadnjem času dobil pod noge, odločil, da sodelovanje s hrvaško kliniko začasno prekine. Z veseljem bi delal v Sloveniji, pravi, če bi zavarovalnica to plačala. Zavarovalnica pa žogico pošilja ministrstvu - pravijo, da so lani junija predlagali, da bi plačali dvajset odstotkov operacij kolena več - ker je vlada ustrezen sklep sprejela šele sredi decembra, bolnišnice operacij niso izvedle, denar je ostal neporabljen, kratko pa so, kot že tolikokrat, potegnili bolniki.