Računsko sodišče v revizijskem poročilu tudi ugotavlja, da ministrstvo za zdravje ne pozna dejanskega stanja na področju medicinske opreme in ni določilo jasne odgovornosti v postopkih nakupa medicinske opreme.

Prav tako so ugotovili, da bolnišnice še vedno ne vodijo vseh ustreznih evidenc medicinske opreme ter nimajo izdelanih meril za ugotavljanje prioritet nakupov medicinske opreme. Veliko naprav je ob tem že doseglo ali preseglo pričakovano dobo koristnosti, zaradi česar revizorji opozarjajo na tveganje, da se bo število delujočih naprav v bolnišnicah še zmanjšalo. Na drugi strani pa določena draga medicinska oprema po Sloveniji ni polno in enakomerno izkoriščena, ne glede na to pa se povečuje število čakajočih.

Med napravami, ki niso polno in enakomerno izkoriščene, so naprave CT (računalniška tomografija) in MR (magnetna resonanca), kljub temu pa se je v zadnjih letih vseeno povečalo število čakajočih, podaljšale so se tudi povprečne čakalne dobe. Vse to po mnenju revizorjev "negativno vpliva na dostopnost diagnostike oziroma zdravljenja s pomočjo naprav drage medicinske opreme, ki so ključne pri odkrivanju potencialno nevarnih zdravstvenih stanj in zdravljenju rakavih obolenj".

Računsko sodišče zato od ministrstva zahteva, da se posveti izdelavi načrtov nabav medicinske opreme, ki bodo temeljili na dejanskem stanju ter osnovnih standardih in tehničnih smernicah medicinske opreme. Hkrati pričakuje tudi zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za prihodnje nakupe medicinske opreme ter določitev optimalne in vsaj minimalno sprejemljive izkoriščenosti posameznih naprav drage medicinske opreme.