Motnje dihanja v spanju so tretja najpogostejša kronična bolezen dihalnega sistema. Za obstruktivno spalno apnejo trpi približno 10 odstotkov odrasle populacije. Bolezen je bistveno pogostejša pri moških, in sicer jo ima približno 14 odstotkov odraslih moških in približno pet odstotkov odraslih žensk, večinoma po menopavzi.

Tesno je povezana tudi s čezmerno telesno težo, ki jo ima kar 70 odstotkov obolelih. "Ker smo v zadnjih letih priča trendom naraščanja debelosti, je tudi bolnikov s to boleznijo vse več," je pojasnila specialistka pnevmologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Kristina Ziherl.

Lahko nastanejo kronični zapleti

Če se prekinitve dihanja pojavljajo vsako noč v povprečju vsaj petnajstkrat v vsaki uri spanja, potem imajo lahko zaradi pomanjkanja kisika in ostalih reakcij organizma škodljive posledice za zdravje. Nevarne postanejo, kadar tako poslabšajo kakovost spanja, da smo neprespani, imamo slabšo koncentracijo, slabši spomin ali težave s čustvovanjem. Lahko vodijo tudi v kronične zaplete, kot so na primer srčno-žilna obolenja in sladkorna bolezen.

Vse več je dokazov, da motnje dihanja v spanju vodijo tudi v demenco in povečujejo tveganje za pojav raka.

Smrčanje je težavno, če prinaša slabšo kakovost spanca

Motnje dihanja v spanju so pogosto povezane s smrčanjem, vendar pa smrčanje samo po sebi ne vpliva pomembno na kakovost spanca. Se je pa treba v primeru smrčanja obrniti na osebnega zdravnika, če opazimo slabšo kakovost spanca, nemiren spanec in zbujanje, hlastajoč za zrakom. Še posebej pozorni morajo biti tisti, ki že imajo srčno-žilna obolenja, kot so srčno popuščanje ali motnje srčnega ritma.

Zdravljenje in terapije

Pri obstruktivni spalni apneji prihaja do ponavljajoče se zapore žrela med spanjem. Zato bolnike s hujšo motnjo dihanja v spanju zdravijo z aparatom, ki zrak iz prostora pod določenim tlakom vpihuje v dihalne poti in na ta način drži žrelo odprto. Kot je pojasnila Ziherl, gre za najučinkovitejšo terapijo in jo najpogosteje uporabljajo.

Se pa pri zdravljenju počasi uveljavlja tudi terapija s stimulatorji hipoglosnega živca, ki oživčuje jezik, saj k zapori žrela največ prispeva jezik, ki zdrsne proti zadnji steni žrela. "Seveda niso vsi bolniki primerni kandidati za tovrstno terapijo in za zdaj te terapije v Sloveniji tudi še nimamo. Zelo verjetno pa jo bomo v prihodnosti bolnikom lahko omogočili," je povedala Ziherl.

Z diagnostiko in zdravljenjem motenj dihanja v spanju se na Kliniki Golnik ukvarjajo že več kot dve desetletji in imajo največji spalni laboratorij v Sloveniji. Napotitev na diagnostiko in zdravljenje je iz leta v leto več.