Kot je navedla vodja centra za motnje spanja na Facebookovi strani ljubljanskega kliničnega centra (UKC Ljubljana) Leja Dolenc Grošelj, je že lani maja objavljena znanstvena študija v reviji Lancet Psychiatry pokazala, da je bila nespečnost prisotna pri skoraj 42 odstotkih bolnikov v akutni fazi.

Znanstvena revija Lancet je januarja 2021 objavila izsledke študije, ki je spremljala dolgoročne posledice okužbe z novim koronavirusom in potrdila, da je med najpogostejšimi dolgoročnimi posledicami kronična nespečnost, ki je bila pri kar 26 odstotkih spremljanih obolelih s covidom-19 prisotna še šest mesecev po okužbi.

Izsledki različnih študij kažejo, da bolniki z nespečnostjo razvijejo slabši imunski odziv na okužbo z novim koronavirusom in pri njih ugotavljajo hujši potek bolezni. Rezultati so po navedbah vodje centra za motnje spanja v skladu s predhodnimi študijami, ki so pokazale, da je pri tistih, ki spijo manj, imunski odziv oslabljen in zato lažje zbolijo za respiratornimi okužbami kot tisti, ki spijo dobro.

Prav tako je, kot pravi, znano dejstvo, da je potek bolezni covid-19 hujši pri debelih ljudeh. "Vemo, da gre pri debelih bolnikih pogosto za pridružene obstruktivne pavze dihanja med spanjem (OSAS – sindrom obstruktivne apneje v spanju). Raziskava, ki je vključevala bolnike, hospitalizirane v 10 bolnišnicah v Chicagu (Sleep and breathing, 2020), je pokazala, da je predhodno znana OSAS za kar osemkrat povečala tveganje za okužbo s covidom-19 v primerjavi z drugo populacijo. Bolniki z OSAS-om, ki so zboleli za covidom-19, so imeli hujši potek bolezni in dvakrat večje tveganje za respiratorno odpoved glede na primerljivo populacijo brez OSAS-a. Zato zdravniki in znanstveniki z univerze Harvard svarijo pred povečanim tveganjem za hud potek bolezni pri bolnikih z OSAS-om in poudarjajo pomen odkrivanja in predhodnega zdravljenja obstruktivnih motenj dihanja v spanju," je pojasnila.

Predhodno nezdravljene motnje spanja pa, kot opozarja, niso le vzrok hujšega poteka bolezni covid-19, ampak so pomembne tudi za dober imunski odziv na cepivo: "Pri različnih drugih cepivih (npr. za gripo, hepatitis A, hepatitis B) so raziskave pokazale, da je bil imunski odgovor na cepljenje in tvorba protiteles boljši pri ljudeh, ki so v času cepljenja spali dobro v primerjavi s tistimi, ki so spali slabo."

"Zato je v času pandemije zelo pomembno, da spimo dobro. Dobro spanje nas ščiti pred infekti, omogoča blažji potek bolezni in izboljša imunski odgovor na cepivo ter nas dolgoročno ščiti pred okužbo. Ne nazadnje, za primerno spanje moramo skrbeti tudi v času dela od doma in šolanja na daljavo, saj nam bo le primeren cirkadiani ritem spanja in budnosti omogočal čim lažjo vrnitev v ustaljen ritem službenih, šolskih in univerzitetnih obveznosti po koncu epidemije," je še opozorila vodja centra za motnje v spanju UKC Ljubljana.