Preiskave krvi v namen tovrstnega dokazovanja so v omejenem obsegu začeli že v prvem valu epidemije covida-19, v drugem valu pa so imeli že na voljo tudi zanesljivejše metode, ki so omogočile množično spremljanje tega: "Lotili smo se predvsem zdravstvenih delavcev, sistematično so bili pregledani zaposleni v UKC-ju. Od začetka oktobra do sredine decembra smo stestirali približno 4000 zaposlenih, tako da smo ugotavljali prebolevnost – kdo je prebolel in kdo ne, je iz radovednosti seveda zelo zanimalo njih same, zaradi razporejanja na delovna mesta pa tudi vodstvo."

Predvsem v prvem valu so se lotili namenske primerjave med pozitivnimi PCR-testi in rezultati testiranja na vsebnost protiteles, da so ovrednotili metode, ki bi jih potem naprej uporabljali.

"Tam smo ugotovili, da so nekatera odstopanja, ki smo jih potem skušali pojasniti – dobili smo na primer pozitivni rezultat, čeprav je bil PCR-negativen. V nekaterih primerih se je izkazalo, da je bila PCR-analiza narejena v času, ki ni bil več optimalen za odvzem brisa in virusa ni bilo več v sluznici, vendar vsi simptomi bolezni so bili in pacient je dejansko prebolel covid. Zgodilo se je tudi obratno, da nismo zaznali protiteles, pa je pacient dejansko covid imel in je bil tudi PCR-test pozitiven. Take primere smo potem raziskovali," pojasnjuje specialist medicinske biokemije.

Potrditev prebolelosti s simptomi ali brez

Protitelesa se večinoma tvorijo peti do sedmi dan po pojavu simptomov, je pa od posameznika do posameznika to zelo različno, težave pri določanju covidnih protiteles opisuje sogovornik.

Kot pravi, je novi koronavirus silno nepredvidljiv glede tega in so tudi primeri, ko tudi po dveh tednih še ni mogoče zaznati protiteles. So tudi ljudje, ki še precej dlje kot po dveh tednih ne tvorijo zadostne količine, da bi jo lahko z analitiko zaznali. "Na splošno pa velja, da če zaznamo protitelesa, če je naš rezultat pozitiven, je to skoraj zagotovo potrditev prebolenja, simptomatske ali asimptomatske," poudari.

Priporočilo stroke je, da se na odvzem krvi za ugotavljanje prebolelosti ne bi prišlo prej kot v dveh tednih od začetka okužbe. "Protitelesa pa potem ostanejo nekaj mesecev po bolezni. A spet je to individualno zelo različno – nekateri jih imajo več in potem ostanejo dalj, nekateri pa jih imajo zelo malo. Koncentracija protiteles je eden od kazalnikov, ki kažejo na to, kako dolgo bodo verjetno ostala, so pa še mnogi drugi dejavniki, tako da zgolj na podlagi koncentracije tega ni mogoče sklepati. Zato se priporoča – vsaj za zdaj, ko informacij o tem sploh še ni v izobilju – večkratno merjenje, da vidimo, kako se ta koncentracija giblje." To spremljajo v okviru različnih študij, ki potekajo, in počasi se oblikujejo priporočila, kako ravnati.

Tovrstno dokazilo uradno še ni priznano

Redno hitro testiranje na novi koronavirus se je v zadnjih tednih kot obvezno uveljavilo za številne – od trgovcev do taksistov in smučarjev – po novem pa ni več potrebno za tiste, ki so že preboleli covid. To dokažejo z izvidom PCR ali hitrega testa, ki je starejši od 21 dni in mlajši od pol leta, ali s potrdilom zdravnika o prebolelem covidu.

Velja tudi dokazilo o cepljenju, morebitno dokazilo o protitelesih pa (za zdaj še) ni upoštevano.

Za tiste, ki niso opravili PCR-ja ali so bili brez simptomov, pa je zelo težko dokazovati, da so preboleli covid, in sogovornik je prepričan, da bi prav to dokazilo, ki pri nas za zdaj uradno še ni priznano, pomenilo prednost.

"Negativni hitri testi so zahtevani denimo vsak teden – kar je jasno, kajti nekdo, ki je negativen na tem testu, lahko čez nekaj dni že zboli, zato je potrebno stalno testiranje. Če pa se enkrat dokaže, da je nekdo prebolel, je to dokaz za nekaj mesecev, da oseba ne bo ponovno okužena. To je tista prednost, če se dokaže prebolelost, v primerjavi s tem, da nekoga stalno testiraš. Zato bi bilo dokazovanje prebolelosti smiselno nekoliko olajšati, ker s tem bi precej prihranili pri hitrih testiranjih, kjer je zdaj nastala logistična nočna mora, in tudi testov počasi zmanjkuje. Tukaj je možnost, da bi priznali tudi to kot dokazilo in s tem zmanjšali pritisk na testiranje z antigenskimi testi," je prepričan Jerin.

Kaj pravzaprav sploh pomeni "preboleti covid"? "Če je izvid PCR-testa pozitiven, to pomeni, da je ta oseba bila v stiku z virusom, torej se je verjetno tudi bolezen razvila – s simptomi ali brez. Dogajanje pri covidu je v telesu zelo zapleteno, protitelesa so samo en del, imunski odgovor je precej širši od tega. Pri imunskem odzivu na virus sodelujejo še druge celice, in te lahko opravijo svojo funkcijo, čeprav protitelesa ne nastajajo ali pa nastajajo le v minimalni količini. Tako da lahko tudi osebe, ki ne morejo tvoriti protiteles ali pa jih tvorijo zelo malo, uspešno prebolijo covid. Težava pa je, ko poskušamo to dokazati. Najzanesljivejši pri tem je PCR-test in je prva izbira vsekakor, naslednja bi pa potem bila že protitelesa," razmišlja.

Ugotavljanje prebolevnosti in spremljanje po cepljenju

Uporabljajo dve metodi, eno za ugotavljanje prebolevnosti, drugo pa za spremljanje oseb po cepljenju – to sta dva glavna namena za določanje protiteles. V prvem primeru želijo zajeti tista protitelesa, ki nastajajo, ko oseba preboli covid, v drugem pa tista, ki se tvorijo po cepljenju.

"Pri virusu sta dve glavni vezišči za protitelesa – eno je ta slavna virusna bodica oziroma protein-S, s to bodico se virus veže na receptorje ter na ta način vstopi v gostiteljsko celico in jo okuži. Tako da prav na ta del so štartala cepiva. Ta spodbudijo protitelesa proti tej virusni bodici, protitelesa se na to bodico vežejo in s tem onemogočijo virusu vstop v celico. To je tisti glavni princip, kako naj bi cepivo delovalo, in ta protitelesa, ki jih cepljenje spodbudi, merimo z metodo, ki jo uporabljamo za spremljanje cepljenja. To so protitelesa proti proteinu-S oziroma virusni bodici," nam postreže s strokovno razlago.

"Pri prebolelosti pa se poleg teh protiteles tvorijo še druga, proti tako imenovanemu proteinu-N, ki nima funkcije za vstop virusa v celico, ima pa druge funkcije. Kadar covid prebolimo, se tvorijo oboja protitelesa – in tako proti bodici in proti temu proteinu-N. Tako da za prebolelost želimo zajeti ta protitelesa, ki se takrat naravno tvorijo ob prebolevanju bolezni," doda.

Kakšna pa je dejanska vloga protiteles – ali pomagajo v boju z okužbo ali jo tudi preprečujejo? "Oboje. Protitelesa proti virusni bodici preprečijo virusu vstopiti v celico. Preprečujejo vdor virusa v celico, če pa je virus že v telesu, pa ravno tako preprečujejo njegovo ogrožanje naslednjih celic, torej da bi se okužba širila. Če dobite viruse v telo, so protitelesa ena od obrambnih linij, ki pomaga, da se ti virusi odstranijo, še preden bi se okužba razvila," odgovarja.

Kako visoke vrednosti so dovolj, kako nizke so premalo?

"Pri prebolelosti nas zanima samo, ali oseba ima protitelesa ali ne, zato izdamo rezultat samo kvalitativno – se pravi pozitivno ali negativno –, kajti to je takrat pomembno, ali je oseba prebolela ali ni prebolela. Po cepljenju je pa pomembna drugačna informacija, takrat je pomembno, koliko protiteles je nastalo, kakšna je njihova koncentracija. Ta koncentracija se potem spremlja, in ko ta preveč upade, se priporoča naslednje cepljenje. Tako da ta metoda je kvantitativna, ker točno podamo številko, se pravi koncentracijo protiteles proti proteinu-S, ki smo jo izmerili v vzorcu," razloži.

Koncentracija je podana v enotah na liter, kar je mednarodni standard. Toda referenčne vrednosti kot npr. pri krvni sliki oz. hemogramu še niso točno določene. "Po cepljenju so koncentracije visoke, vprašanje pa je, koliko visoke morajo biti, da je dovolj. Marsikoga zanima, pa žal še ne znamo odgovoriti. Drugo vprašanje pa je, koliko nizko morajo pasti, da se priporoči naslednje cepljenje. Tega tudi še ne vemo," prizna Jerin, ki pa poudari, da študije intenzivno potekajo, tako v tujini kot pri nas.

Pove sicer, da so vrednosti, ki jih izmerijo po prebolelosti, od nekaj enot pa do nekaj deset enot. Po cepljenju pa izmerijo vrednosti, ki so od nekaj sto do nekaj tisoč enot, se pravi za kar krepak faktor višje: "Če bo koncentracija protiteles res tisti glavni kazalnik, kako dolgo bo zaščita trajala in kako dobra zaščita je, ima cepljenje potem prednost."

Pri potovanju na Kitajsko tovrstno dokazilo že potrebno

Posamezni Slovenci so test za ugotavljanje prebolelosti že potrebovali, saj so nekatere države zahtevale to pri vstopu.

"Denimo Kitajska, ki zahteva vse informacije, ki se dajo pridobiti. So zelo natančni, poleg testa na okužbo so zahtevali tudi testiranje protiteles. Oblikovali so celo spisek laboratorijev, ki jim zaupajo in UKC oz. naš inštitut je bil na tem spisku, tako da smo imeli nekaj samoplačnikov, ki so potovali na Kitajsko in so prišli k nam opravit to preiskavo. Prevoda niso zahtevali, saj je to preverjalo kitajsko veleposlaništvo in tam so vedeli, kaj gledajo in kako je videti izvid," sogovornik opisuje potrebe po tovrstni preiskavi v preteklih mesecih, zdaj pa pričakuje, da bo tega vedno več. Sploh pred potovanji.

"Dokazila o koncentraciji protiteles so lahko kar enakovredna potrdilom o cepljenju oziroma gredo vzporedno z njimi. Kajti, če je bil nekdo cepljen prejšnji teden, ni dileme, ampak ko bo od cepljenja minilo nekaj časa – tri, štiri, pet mesecev – je vprašanje, ali bo določena država še priznala potrdilo o cepljenju, ki je toliko staro. Ali bo tudi zahtevala, da se izmeri še koncentracija protiteles, ali je zaščita še zadostna," opozarja, da se bodo ta vprašanja šele začela pojavljati, in zato pričakuje, da bo testiranje protiteles postalo še bolj aktualno.

"V cepilnem potnem listu bo vpisano, kdaj ste bili cepljeni, od vsake države pa bo odvisno, koliko časa vam to prizna. Ali pol leta po cepljenju še lahko potujete? Kaj pa osem mesecev? Enkrat bodo postavili neko mejo in lahko, da ta meja ne bo administrativno fiksna, mogoče, da bodo kakšne države zahtevale tudi meritev koncentracije protiteles, da bodo videli," napoveduje dileme v prihodnje.

Cena samoplačniškega testiranja na protitelesa SARS-CoV-2, s katerim se ugotovi, ali je bila oseba v stiku z virusom, je 30 evrov. Cena meritve koncentracije protiteles, ki nastanejo po cepljenju, pa 40 evrov.

Velike zmogljivosti

Naročanje ni potrebno, oseba pride na okence laboratorija na Polikliniki, pove, katero preiskavo želi, in plača. Na okencu se podatki vnesejo v informacijski sistem, epruvete se označijo s kodo, da ni mogoča zamenjava. Vzorce oddane krvi nato na inštitutu centrifugirajo, da ločijo celice od seruma, po končani analizi podatke spet dobijo v informacijski sistem in nato izvid odpošljejo po pošti ali elektronsko.

Jerin zagotavlja, da bi tudi ob povečanem povpraševanju zmogli. "Naše zmogljivosti so popolnoma zadostne za celoten UKC in za vse institucije, ki tega ne bodo same delale, in še za vse samoplačnike, ki bi to želeli. Avtomatizirani analizatorji omogočajo res velike zmogljivosti analiz . V dveh mesecih smo pretestirali 4000 zaposlenih v UKC-ju in še nekaj samoplačnikov zraven, pa nismo občutili posebne preobremenitve. Bolj je odvisno, kako bodo postavljena pravila in priporočila za ta testiranja, od tega je odvisno, koliko testiranj bo. Na aparatu, kjer delamo zdaj, lahko naredimo do 150 analiz na uro. Za zdaj delamo samo dopoldne, rezerve so še velike, zmogljivost ne bo problem," zagotavlja.

Z veliko žlico

Na oddelku sicer že dolga leta določajo tudi vitamin D. Odkar so ugotovili, da potencialno obstajajo povezave med vitaminom D in lažjim potekom bolezni, pa se je tudi število teh preiskav bistveno povečalo.

"Opravimo jih skoraj dvakrat toliko kot pred covidom, opažamo pa tudi, da so vrednosti višje, ker je očitno, da precej ljudi jemlje dodatke vitamina D, kar je bilo tudi priporočeno od mnogih strokovnjakov. Do toksične meje sicer še nismo prišli. Upam, da nismo kot Američani, ki vzamejo žlico in vse po desetkratnem odmerku naredijo, da bi ja čim bolj zaleglo," opozori za konec.