Možganska kap v Sloveniji vsak dan prizadene kar 10 ljudi oziroma 4000 ljudi na leto, kar 30 odstotkov pa jo doživi že v aktivnem delovnem obdobju. Kljub temu je raven obravnave bolnikov z možgansko kapjo v Sloveniji daleč od optimalne, je kritičen nevrolog Matija Zupan z ljubljanske nevrološke klinike.

Spomnil je na pomen telemedicinske mreže TeleKap, ki pa po njegovi oceni pri nas še vedno ne deluje tako, kot je bilo načrtovano. Dodal je, da je povsod po državi velik problem tudi bolnišnična rehabilitacija po možganski kapi, saj primanjkuje usposobljenega kadra. Kot je pojasnil Zupan, je razlog v velikem pomanjkanju primernih negovalnih oddelkov bolnišnic in drugih ustanov, potem ko je akutno zdravljenje končano. Pogosto je izhod v sili ambulantna obravnava namesto bolnišnične.
Možganskih kapi bo vedno več
Podpredsednica združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Tatjana Erjavec je opozorila, da bo zaradi staranja prebivalstva čez 10 let možganska kap prizadela 34 odstotkov več ljudi kot zdaj. Ker bo zaradi učinkovitejšega zdravljenja in boljše oskrbe tudi preživetje večje, pa je mogoče pričakovati množico obolelih, ki bodo po možganski kapi potrebovali pomoč in podporo različnih strokovnjakov na vseh ravneh zdravstvene in socialne službe.

Navedla je, da se 85 odstotkov bolnikov iz bolnišnic vrne v domače okolje, brez tuje pomoči pa jih lahko živi le 47 odstotkov. Bolniki in njihovi bližnji so ob vrnitvi v domače okolje postavljeni v drugačne, zanje nove vloge, postavljeni pred spremenjene zahteve in pričakovanja, je opozorila.

Preživetje in uspešnost zdravljenja
Preživetje in uspešnost zdravljenja sta odvisna tudi od tega, katera oblika možganske kapi prizadene bolnika. Pri ishemični kapi pride do strdka v možganih, smrtnost je pri tem tipu najnižja, umre okoli 14 odstotkov bolnikov. Pri kapi zaradi nenadne krvavitve iz možganske arterije je smrtnost okoli 50-odstotna. Pri hemoragični kapi, do katere pride zaradi počene žile v možganih, pa umre okoli 30 do 40 odstotkov bolnikov.

Glavni dejavnik tveganja za možgansko kap, na katerega lahko vplivamo, je povišan krvni tlak. Na možnost kapi prav tako vplivajo kajenje, nezdrav način življenja, povišan holesterol. Pomemben dejavnik je tudi nereden utrip srca, zaradi česar nastane v srcu strdek, ki nato pride do možganov. V teh primerih je pogosta obsežna možganska kap s hudimi posledicami.