V Slovenskem zdravniškem društvu so na okrogli mizi poudarili, da je zdaj pravi trenutek, da se določijo roki in odgovorni za vzpostavitev sistema nadzora varnosti. Politiki tako predlagajo, naj se določijo roki in napiše, na kakšen način in kdo je odgovoren, da bo to izvedel.

Kot primer je generalni sekretar društva Radko Komadina izpostavil, da bi za vzpostavitev takega sistema vsaka stroka morala določiti nekaj kazalnikov kakovosti, primernih zanjo, da bodo vse slovenske zdravstvene ustanove primerljive med sabo.

Predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina pa je poudaril, da če zdravniki sami ne bodo prepoznali, da se je treba lotiti težave izboljševanja kakovosti, na ravni države ne bo nobenega napredka. Prihodnji teden sicer imajo sestanek z ministrstvom za zdravje in tedaj nameravajo predlog za vzpostavitev sistema spremljanja kakovosti v zdravstvu spet dati na mizo.

Poredoš: Napak po tekočem traku ni
Predsednik zdravniškega društva Pavel Poredoš se je osredotočil na medijska pisanja o številu mrtvih zaradi napak v slovenskem prostoru. Podatek o 1.000 mrtvih na leto je označil za dezinformacijo. "Sistem nadzora nad zapleti res ne deluje tako, da bi imeli natančen pregled nad tem, kaj se dogaja. A kot klinik ocenjujem, da nekih hudih napak, ki bi jih zdravstveni delavci povzročali po tekočem traku, ni," je dejal.

Prepričan je, da res potrebujemo sistem prijavljanja zapletov. "Če je res 1.000 smrti v zdravstvu na leto zaradi varnostnih zapletov, povejmo, zakaj. Je šlo za grobe napake zdravnikov, procesne napake ali preprosto za drugačne izide zdravljenja od pričakovanih," je dejal.

Strokovnjak za varnost v zdravstvu Andrej Robida pa je opozoril, da v Sloveniji sploh nimamo podatkov o napakah v zdravstvu. Po evropskih raziskavah pa okoli 10 odstotkov bolnikov doživi škodo zaradi napake. A v od 80 do 90 odstotkih primerov ni kriv posameznik, ampak sistem, ki ni imel ustreznih varovalk.
Komadina je ob tem dejal, da premikov v kulturi varnosti in prijavljanja napak pri nas ni, ker se vsak dogodek takoj poveže s kriminalizacijo posameznika.

ZZZS bi lahko veliko storil sam
Pravnik zdravniškega sindikata Fides Bojan Popovič pa meni, da bi za večjo kakovost v zdravstvu lahko veliko naredil Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) kot plačnik zdravstvenih storitev. "Naš sistem financiranja storitev ima ogromno področij, kjer nagrajuje slabe prakse. Čakalne dobe so tipičen primer - daljšo čakalno dobo imaš, več denarja dobiš. ZZZS ne bi smel sploh plačevati za slabe ali nevarne storitve," je dejal.