DZ je sprejel oba zdravstvena zakona – o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in o pravici do pozabe po preboleli bolezni. O obeh so glasovali brez glasu proti – za zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu je glasovalo 50 od 74 prisotnih poslancev, od tega so bili vzdržani poslanci NSi-ja in SDS-a, o pravici do pozabe pa je glasovalo za vseh 74.

Kot je še pred sejo povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, je zakon o zagotavljanju kakovosti tako za bolnike kot za zdravstvene delavce izjemnega pomena predvsem zato, ker na sistemski ravni ureja celovito vodenje in upravljanje kakovosti in varnosti v zdravstvu. "To pomeni, da bodo vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti spremljali kakovost in varnost na enak način, poročali o varnostnih incidentih na enak način, da bodo nekatere evidence, ki jih bo zagotavljala agencija, javne in da bomo imeli vzpostavljeno osnovno strukturo za upravljanje in celovito vodenje kakovosti v Sloveniji," je povedala.

Med osnovno strukturo, ki jo bodo vzpostavili, je ministrica naštela agencijo za kakovost, svet za kakovost pri ministrstvu za zdravje, pri izvajalcih pa komisijo za kakovost, pooblaščenca za varnost in predstavnika vodstva za kakovost. "Ta struktura je pomembna, da bomo prišli do zanesljivih podatkov, ki bodo primerljivi med izvajalci in bodo omogočali vpogled, kako kakovostne in varne so storitve za paciente," je dejala Prevolnik Rupel.

Zakon bo po njenih besedah poenostavil postopke vodenja varnosti in prinesel večjo zanesljivost podatkov. Čez nekaj časa, ko bodo pridobili zanesljive podatke o kakovosti posameznih storitev, jih bodo javno objavili. "Večjo varnost bodo imeli tudi zdravstveni delavci, ker jim bo zagotovljena anonimnost, in pacienti, ker bodo dobili vse podatke o tem, kaj se je zgodilo," je dejala.

Zakon določa tudi globe za kršitve. Pravno osebo, ki opravlja zdravstveno dejavnost in ne upošteva tega zakona, naj bi kaznovali z globo od 1000 do 5000 evrov, samostojnega podjetnika ali osebo, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost in ne upošteva zakona, pa naj bi kaznovali z globo od 500 do 2500 evrov.

Sorodna novica Zdravstvene ustanove bodo morale po novem javljati napake in jih objasniti bolniku

Enak dostop nekdanjih rakavih bolnikov do kreditnih produktov

DZ je s 74 glasovi za in brez glasu proti sprejel tudi zakon o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih boleznih do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov. Zakon po besedah ministrice Prevolnik Rupel odpravlja neenakost oziroma diskriminacijo med ljudmi, ki so preboleli raka, okužbo z virusom HIV ali hepatitisom C. "Zakon omogoča, da tisti, ki so preboleli bolezen, pri sklenitvi zavarovalnih in kreditnih produktov zavarovalnici ne poročajo več o preboleli bolezni, zavarovalnice pa tega podatka od njih ne smejo zahtevati," je pojasnila.

Sprejeli so tudi dopolnilo, ki so ga vložili v SDS-u, koaliciji in poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. V skladu z njim ima enak dostop do omenjenih produktov oseba, ki je zbolela za rakom in je od konca aktivnega zdravljenja minilo sedem let, pri čemer ponovitve bolezni v tem obdobju ni smelo biti. Dopolnilo je tako v primerjavi s prejšnjim besedilom skrajšalo zahtevano obdobje za tri leta.

Med upravičenci po zakonu so tudi ljudje, ki so zboleli za rakom pred svojim 21. letom starosti in pri katerih je od konca aktivnega zdravljenja brez ponovitve bolezni minilo pet let. Prav tako so upravičenci tisti, ki so se okužili z virusom hepatitisa C in pred zdravljenjem niso imeli napredovane bolezni jeter oziroma določenih soobolevnosti in pri katerih je od konca aktivnega zdravljenja in ozdravitve minilo tri mesece. Upravičenci so tudi tisti, ki so se okužili z virusom HIV in je od začetka aktivnega zdravljenja minilo eno leto.

Generalna direktorica direktorata za javno zdravje Vesna Marinko je dejala, da se preživetje bolnikov z rakom v Sloveniji in Evropi povečuje. Rak pa za številne posameznike ne pomeni več smrtne obsodbe, prav tako ne okužba z virusom HIV in hepatitisom C, kot je to veljalo nekoč. Dodala je, da je zakon predvsem pomemben za tiste, ki so raka preboleli v svojem otroštvu, mladostništvu ali mlajši odrasli dobi, saj ne bodo več diskriminirani pri odobritvi kreditov.

Pri rakavih obolenjih lahko posameznik pravico do pozabe uveljavi po sedmih letih od končanega zdravljenja, pri okužbi s hepatitisom C po treh mesecih od konca aktivnega zdravljenja, pri okužbi z virusom HIV pa po enem letu od začetka aktivnega zdravljenja. "Zakon ustanavlja tudi posebno komisijo, ki bo pripravila seznam, ki bo lahko posamezno splošno časovno pravilo znižal glede na tip in vrsto stadija posameznega raka," je povedala Marinko. Pravico do pozabe bo posameznik lahko uveljavljal z zdravniškim potrdilom, ki ne bo razkrivalo bolezni, saj bo na njem pisalo le, da oseba izpolnjuje pogoje pravice do pozabe. Potrdilo bo brezplačno.

Zadovoljstvo ob sprejetju zakonov je že predtem izrazil tudi podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec. Po njegovih besedah zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu pomeni začetek postopnega izboljševanja kakovosti in varnosti. Kot največji dosežek tega zakona pa je navedel, da bo vsak škodljivi dogodek v zdravstveni ustanovi pojasnjen pacientu in da se obravnava izrednih dogodkov prenaša iz poklicnih zbornic na agencijo.