V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so predstavili strokovne dosežke zavoda v letu 2010. Strokovna direktorica zavoda Brigita Drnovšek Olup je najbolj ponosna na to, da jim uspeva slediti razvoju medicine v svetu kljub razmeroma nizkim sredstvom za raziskovalno dejavnost. Tako po njenih besedah ostaja UKC vodilna strokovno-medicinska ustanova v državi.

Nove metode in načini zdravljenja
Drnovšek Olupova je izpostavila, da jim je znotraj terciarja uspelo uvesti nove metode in nove načine zdravljenja, ki ga sicer brez lastnega razvoja in raziskav ne bi mogli. Sredstva, ki jih imajo na voljo za nabavo novih aparatov in zdravil, so namreč premajhna, da bi sledili razvoju medicine v svetu, je opozorila. Strokovna direktorica je ponosna tudi na število objav v strokovnih revijah njihovih zaposlenih.

Prvi robot v zgodovini robotskih posegov
Na kirurški kliniki so lani jeseni prvi na svetu uporabili žilnega robota, ki je prvi pravi robot v zgodovini robotskih posegov pri bolnikih, je izpostavil predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Borut Geršak. Kot je pojasnil, so bili vsi ostali roboti do zdaj le posnemovalci človeških rok, medtem ko ta deluje bolj kot video igrica - avtomatsko s pritiski na gumbe. Kot večji dosežek na področju kirurgije je omenil tudi prenos oživčenih mišic, kar lahko bistveno zmanjša invalidnost poškodovanca oz. bolnika.

Več tudi presajenih organov
Na kliničnem oddelku za abdominalno kirurgijo kirurške klinike so uvedli minimalno invazivne metode za zdravljenje bolezni želodca, debelega črevesa, trebušne slinavke in jeter. V zadnjem letu se je povečalo tudi število presaditev organov povečalo, in sicer za 29 odstotkov. Opravili so 43 multiorganskih odvzemov pri umrlih darovalcih, 23 presaditev jeter, 19 presaditev srca, 61 presaditev ledvic, 108 presaditev kostnega mozga, 72 roženic in eno presaditev trebušne slinavke ter ledvice.

Po navedbah Drnovšek Olupove so v UKC Ljubljana veliko pozornosti namenil zviševanju kakovosti in varnosti obravnave bolnikov. Tako so pripravili 60 kliničnih poti in 54 smernic po enotni metodologiji. Tako je bilo v klinično prakso že uvedenih 15 kliničnih poti in 33 smernic, ostale so v izvedbeni pripravi.