Raziskovalci so v raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Lancet, potrdili, da gre za neverjetno populacijo z radikalno drugačno dieto in načinom življenja od modernega človeka, ki je razvajen v preobilju udobja. Življenjski slog lovca in nabiralca ter prvih kmetovalcev se gotovo ne more več vrniti, a od Tsimanijev se lahko vseeno veliko naučimo, so izpostavili.

Okoli 16 tisoč pripadnikov plemena Tsimani lovi divjačino, ribari in kmetuje ob reki Maniqui v bolivijskem tropskem gozdu. Njihov način življenja pa je še danes identičen prvim lovcem in nabiralcem pred tisoči let. Znanstveniki so se med raziskavo do njih prebijali po reki s kanuji, saj tja ne vodi nobena cesta, je poročal BBC.

72 odstotkov kalorij iz ogljikovih hidratov
Pri analizi diete Tsimanijev so ugotovili, da predstavlja divjačina (divji prašič, tapir in kapibara) 17 odstotkov njihove hrane, sedem odstotkov sladkovodne ribe (piraja in som), preostalo veliko večino njihove prehrane pa predstavljajo riž, koruza, korenina manioke in banane. Vse skupaj popestrijo še s sadjem in nabranimi oreščki.

Pridobljene podatke so primerjali s prehranjevalnimi navadami prebivalcev ZDA in ugotovili, da Tsimaniji pojedo veliko več ogljikovih hidratov, in sicer kar 72 odstotkov vseh kalorij, za prebivalce ZDA ogljikovi hidrati predstavljajo 52 odstotkov kalorij. Na drugi strani pojedo Američani veliko več maščob, saj pojedo 34 odstotkov kalorij z maščobami, Tsimaniji pa zgolj 14 odstotkov. Pri beljakovinah so izenačeni, saj pojedo oboji 14 odstotkov kalorij iz tega vira, a Tsimaniji pojedo veliko več pustega mesa.

Za zdravo srce 17 tisoč korakov na dan
Tsimaniji so izredno fizično dejavni, saj povprečen moški naredi na dan kar 17 tisoč korakov, povprečna ženska 16 tisoč, starejši od 60 let pa prav tako več kot 15 tisoč, so ugotovili raziskovalci. Za primerjavo so za povprečnega modernega človeka navedli, da je že 10 tisoč korakov dnevno prava misija nemogoče. "Dosegajo neverjetno dnevni odmerek telovadbe," je poudaril zdravnik Gregory Thomas iz bolnišnice Long Beach v Kaliforniji, ki je sodeloval pri raziskavi.

Znanstveniki so pri 705 posameznikih s pomočjo magnetne resonance preverili znake ateroskleroze oziroma nalaganja žilnih oblog in ugotovili, da še pri starosti 45 let tako rekoč ni Tsimanija, ki bi kazal znake omenjene bolezni, pri ameriških vrstnikih pa ima žilne obloge že vsak četrti. Pri starosti 75 let imata še vedno dve tretjini Tsimanijev popolnoma čiste žile, medtem ko jih znake bolezni zdaj kaže že 80 odstotkov Američanov, so primerjali znanstveniki.

Profesor antropologije na kalifornijski univerzi v Santa Barbari Michael Gurven je za BBC komentiral impresivne številke: "To je mnogo nižje kot kjer koli drugje na svetu, kjer imamo podatke, še najbližje pridejo japonske ženske, ampak to je čisto druga zgodba".

Kaj se lahko naučimo od Tsimanijev?
Profesor Gurven je prepričan, da se lahko naučimo to, da je pri telovadbi potreben vsakodnevni celostni pristop, ne pa zgolj trening tu in tam ali samo ob koncu tedna. "Kolesarite v službo, vedno pojdite po stopnicah, pišite in berite na tekalni stezi," je svetoval.

"Moderni svet nas ohranja žive, a urbanizacija in specializacija dela bi lahko bila nova dejavnika tveganja za naše srce, poleg tega Tsimaniji živijo v majhnih skupnostih, življenje je zelo družabno in so izredno optimistični," pa je sklenil Thomas.

Zdravnica Gavin Sandercock z univerze v Essexu pa je opozorila na to, da Tsimaniji pojedo kar 72 odstotkov kalorij z ogljikovimi hidrati. "To, da imajo daleč najboljše kardiovaskularne rezultate na svetu, kaže prav nasprotno od številnih sodobnih teorij, da so ogljikovi hidrati nezdravi," je opozorila.

"Če poenostavim, zdravo srce potrebuje dieto z malo nasičenih maščob, polno nepredelane hrane, brez kajenja in z veliko fizične aktivnosti," pa je sklenil Naveed Sattar z univerze v Glasgowu.