"Tudi med epidemijo se je še toliko bolj pokazalo, to kar že dolgo vemo, in sicer, da je človek, posameznik in tim, v katerem dela, najmočnejši člen v verigi", pravi diplomirana medicinska sestra za anestezijo UKC-ja Ljubljana Ana Lučić Vraneš.
"Izkazalo se je tudi, da so timi zelo dobri, prožni, sposobni in profesionalni, zato dodatna oprema ni nič zmanjšala kakovosti oskrbe smrtno ogroženih bolnikov," dodaja Ana Lučić Vraneš, ki je prehodila pot od novinarke in radijske voditeljice v Črni gori do diplomirane medicinske sestre za anestezijo v Sloveniji in od začetka epidemije pomaga tudi covidnim bolnikom. Njena dežurstva trajajo tudi po 24 ur, zaščitno opremo pa ne sleče tudi do 6 ur in več. "Delo zdravstvenega delavca je težko med epidemijo in drugače", ocenjuje.
Od novinarstva do anestezije
Anestezija zajema širok spekter delovanja: od kirurgije do porodništva, delo pri anesteziji pa je en velik strokovni in profesionalni izziv, pojasnjuje Ana: "Anestezija je moja druga ljubezen in študij je bil zame izziv, ker zelo rada delam z ljudmi, ki veliko vedo in so sposobni". Hvaležna je svojim mentorjem, ki so v njej, še kot študentki Zdravstvene fakultete, prepoznali željo in močno voljo in ji dali priložnost, saj v Slovenijo ni prišla le iz druge države ampak tudi iz čisto drugega poklica: "Sem dekle iz Pljevelj. Preden sem prišla v Slovenijo, sem bila radijska voditeljica in novinarka." Ukvarjala se je s političnimi in ekonomsko- socialnimi vprašanji, še posebej jo je zanimala tematika otrok brez staršev in starševskega varstva. Zakaj radio? "Zato, ker ga obožujem in veliko raje podajam informacije na ta način, na televiziji pa se ne maram pojavljati."
Slovenščina tudi s pomočjo Siddharte
V novinarstvu je zelo uživala, vendar se v Sloveniji zaradi jezika ni mogla zaposliti v medijih. "Zelo rada berem, sem pravi knjigožer, ampak zanimivo je, da sem se slovenščino učila tudi ob glasbi. Po duši sem rokerica, moja najljubša skupina pa je Siddharta. Ob besedilih skladb, ki sem jih doma prevajala, sem se naučila veliko več besed, fraz, morda celo slenga." Istega leta, ko se je Ana preselila v Ljubljano je skupina izdala svoj album Rh¬-. "Prvo leto študija v Ljubljani sploh nisem govorila, ker me je bilo sram. Hotela sem govoriti pravilno in dobro slovenščino zato sem bila v glavnem tiho. Potem pa je Siddharta izdala nov spot, s kolegi smo bili pravkar na pavzi i jaz sem se obrnila in v čisti slovenščini rekla: "Poglejte Siddharta ima nov spot!" Presenečeno so me pogledali in rekli: "Ona govori!" (smeh).
Maribor – Ljubljana – Pljevlja
Prijateljske vezi pa so njeno slovenščino obarvale še narečno. "Štajerski naglas je prišel do mene leta 2006. (smeh). Takrat sem spoznala svojo prvo prijateljico iz Maribora. Štajerci mi nekje zelo ustrezajo. Miselnost, temperament, humor," našteva Ana, ki pa hkrati obožuje tudi Ljubljano. Pravi, da ji nudi vse, kar potrebuje; no, skoraj vse. "Če bi opisala sebe, bi rekla, da so Črna gora moje korenine, Slovenija pa deblo. In eno brez drugega ne gre," sklene Ana.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje