Šabeder se je namreč srečal s predstavniki sekcije za primarno pediatrijo, nato pa za medije pojasnil, da gre pri takojšnjih ukrepih za nekaj administrativnih zadev in pravilnikov. "Sestati pa se moramo tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in se dogovoriti o nekaterih modifikacijah, ki jih bomo predvideli v aneksu št. 2 k splošnemu dogovoru," je dejal. Nekaj ukrepov pa bo po njegovih besedah imelo tudi finančne posledice in se bodo zamaknili v poletni čas.

Največja težava je pomanjkanje primarnih pediatrov, a je po njegovem mnenju stanje nekoliko boljše kot pri družinskih zdravnikih. Skoraj vse razpisane specializacije so zasedene. "Seveda pa specializacije ne pokrivajo samo primarne pediatrije, temveč tudi sekundarno in terciarno raven. Približno polovica specializantov tudi ostane na teh dveh ravneh," je opozoril.

Da je bilo srečanje konstruktivno, je povedala predstavnica sekcije za primarno pediatrijo Bernarda Vogrin. Kratkoročno bi bilo treba po njenih besedah odpraviti nepravično financiranje pediatričnih programov v zapostavljenih regijah. "Z dobro voljo je mogoče zelo hitro urediti tudi preventivno zdravstveno varstvo za otroke in mladostnike. To pomeni sprejetje pravilnika, ki bo vpeljal sodobnejše preventivne metode in ki bo otrokom dal tudi možnost, da bodo imeli dostop do preventivne oskrbe v centrih za krepitev zdravja, kjer zdaj obravnavajo le odrasle," je dejala.

Potrebovali bi vsaj 50 novih pediatrov

Če bi želeli zagotoviti enakomerno razporejenost pediatričnih programov po Sloveniji, bi po besedah Vogrinove potrebovali dodatnih 50 primarnih pediatrov, za nadomestitev tistih, ki se bodo v kratkem upokojili, pa še dodatnih 100. Opozorila je, da zaradi preobremenjenosti pediatrov ti sprejemajo novorojenčke, težje pa je pri starejših otrocih, ki se s starši preselijo iz enega v drug kraj.

Ob tem je pojasnila, da primarni pediatri zaradi nesorazmerne razporejenosti ponekod po državi skrbijo tudi za dvakrat več otrok kot v manj obremenjenih regijah. Najbolj prizadeta so ruralna območja, kamor so se zaradi nižjih stroškov bivanja preselile mlade družine, temu pa ni sledilo načrtovanje zdravstvene službe. Med najbolj obremenjenimi je omenila Ravne na Koroškem, Šmarje pri Jelšah, Tržič in Ajdovščino.