Naj spomnimo, predstojnik centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Mario Fafangel je bil novembra, ko so bile maske na prostem tudi v Sloveniji krajši čas obvezne, Fafangel pa še del strokovne skupine za covid-19, v pogovoru za Mladino kritičen do tega ukrepa.
Na vprašanje, kateri v tistem času zapovedani ukrep najmanj pripomore k zamejevanju epidemije, je izpostavil prav "nošenje maske na Slavniku". Pojasnil je, da trenutno ni nobenih raziskav, ki bi pokazale, da bi bile države, ki so zapovedale splošno nošenje mask na prostem, uspešnejše v spopadanju z epidemijo. Ukrep splošnega nošenja mask na prostem razume predvsem v smislu odprave potrebe po natančnejši regulaciji njihove uporabe in poenostavitvi nadzora.
Ob tem je komentiral primer dostavljavca hrane, ki je dobil kazen zaradi nenošenja maske, ko si je na stopnicah frančiškanske cerkve na Prešernovem trgu privoščil malico. "To se mi res zdi neproduktivno. Tak represivni pristop je morda lahko učinkovit v razmerah, ki trajajo največ mesec ali dva, a sproža predvsem odpor do spoštovanja ukrepov," je takrat dejal Fafangel.
Fafanglovo stališče do mask na prostem odraža uveljavljeno mnenje stroke. Oktobra lani so kitajski raziskovalci v reviji Indoor Air objavili raziskavo, v kateri so analizirali 7324 primerov okužb in kraje, kjer so se posamezniki okužili. Le v enem primeru se je oseba okužila na prostem, ko se je pogovarjala z okuženim.
Nedavno pa je Irish Times preučil 232.164 primerov okužb, ki so jih na otoku prepoznali do 24. marca letos. Kot so ugotovili, je šlo le pri 262 (0,1 odstotka) za prenos na prostem, pa še pri tem je delež lahko nižji, saj so zajeli tudi navedbe, da so okuženi opravljali določene dejavnosti na prostem, pri katerih bi se lahko okužili (gradbišča).
Sprva mešana sporočila
Maske so na splošno kar nekaj časa begale tudi zdravstvene instance in celo samo Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), ki je lani spomladi pošiljala zelo mešana sporočila o tem, ali maske koristijo ali delajo škodo. Naj spomnimo: 30. marca 2020 so celo odsvetovali splošno uporabo mask v pandemiji novega koronavirusa, razen pri okuženih oz. obolelih.
Takrat je direktor WHO-ja za nujno pomoč Michael Ryan dejal, da ni dokazov, da nošenje maske koristi, da pa prinaša dodatno tveganje, če si ljudje narobe snamejo masko in se pri tem okužijo.
8. aprila je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) objavil dokument, v katerem je podal mnenje, da nošnjo mask priporočajo za vse, saj da potencialno zmanjša tveganje za prenos okužbe pri asimptomatičnih ljudeh. A od teh razprav je minilo že več kot leto dni in maske so stalnica v skoraj vseh državah sveta z nekaj redkimi izjemami.
Nemčija: Pozivi k opuščanju mask
Nemčija je v ponedeljek imela najnižje dnevno število okužb (549) od septembra lani. In ko po državi počasi sproščajo ukrepe, z najmanj enim odmerkom pa je cepljenih že 48 odstotkov prebivalstva (za primerjavo: v Sloveniji je ta delež komaj 37 odstotkov), se krepijo tudi pozivi, da bi razrahljali nekatera pravila glede nošnje mask.
Celo sam nemški minister za zdravje Jens Spahn (CDU) je pozval k odpravi obvezne nošnje mask v regijah z dobro epidemično sliko. "Glede na padajočo krivuljo okužb bi morali ukrepe rahljati postopoma – v prvem koraku lahko nošnjo mask zunaj v bistvu odpravimo. V regijah z zelo nizko stopnjo okužb in visokim deležem cepljenih lahko enako postopoma storimo tudi za notranje prostore," je povedal.
Pravosodna ministrica Christine Lambrecht (SPD) je dejala, da bi se morali voditelji vseh 16 zveznih dežel opredeliti, "ali in kje je nošnja mask še vedno obvezna, če je število okužb nizko in še naprej pada", pri čemer je še posebej spomnila na šole.
Njen poslanski kolega iz SPD-ja Karl Lauterbach, po poklicu epidemiolog, je prav tako pozval k razmisleku glede mask, vsaj v zunanjih prostorih. "Obvezna nošnja mask na prostem na tej točki, z nizkim deležem okužb, dejansko ni več smiselna," je povedal za ZDF. Ni pa se strinjal s tem, da bi maske odpravili v notranjih javnih prostorih, vključno s šolami. Šele ko bo okoli 70 odstotkov odraslih popolnoma cepljenih, s čimer se bodo približali kolektivni imunosti, ne bo več potrebe po maskah v notranjih prostorih, je dejal.
Danska: Maske na žaru
Nemška soseda Danska je medtem v ponedeljek pretežno odpravila obvezno nošnjo mask na javnih krajih, obvezne so le še v javnem prevozu, pa še to samo za potnike, ki ne sedijo. Do septembra naj bi tudi to odpravili.
Tako vam po novem na Danskem tudi v restavracijah ni več treba nositi mask, kar je lastnik tamkajšnje najboljše restavracije, københavnske Nome, Rene Redzepi proslavil s simboličnim sežiganjem mask na odprtem žaru.
V nedeljo so potrdili 315 novih okužb, najmanj od februarja. Glede na podatke Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni (ECDC) ima Danska v zadnjih 14 dneh incidenco 215 okužb na 100.000 prebivalcev, kar je največ med državami, zajetimi v podatke ECDC-ja. Najmanj en odmerek cepiva je prejelo 47 odstotkov Dancev.
Dosledno liberalna politika Švedske
Danska je bila glede mask precej bolj konservativna od svoje sosede Švedske, kjer je glavni epidemiolog Anders Tegnell od samega začetka pandemije zagovarjal tezo, da vzdrževanje razdalje bolj pripomore k zajezitvi okužb kot pa maske, ki da ustvarjajo "lažen občutek varnosti". Švedska je bila skoraj edina država razvitega sveta, v kateri maske ne samo da niso bile obvezne, niti priporočali jih niso.
Edini prostor, kjer jih nosijo, so letališki terminali, pa še to zato, ker spadajo pod evropsko direktivo za letalski promet. Maske niso obvezne niti na javnih prevoznih sredstvih. Ko smo državo obiskali oktobra, so uradni podatki kazali, da masko uporablja okoli sedem odstotkov prebivalcev, Tegnell pa je vseskozi izražal dvom o učinkovitosti mask. Kot je povedal na začetku oktobra za revijo Science, so dokazi v korist maskam šibki. "Državam, v katerih nosijo maske, trenutno ne gre najbolje. Zelo nevarno je verjeti, da so maske čudežno zdravilo," je dejal.
Švedskega epidemiologa moti tudi to, da maske širijo paniko med prebivalstvom, da ustvarjajo lažen občutek varnosti, da jih večina ljudi ne uporablja pravilno, predvsem pa to, da se je toliko dotikaš, ko si jo popravljaš, snemaš, jemlješ s površin ali torbice, da s tem povečaš možnost okužbe.
Tegnell ima tudi na Švedskem nasprotnike glede svojega kontroverznega modela, po katerem država ni imela zaprtij. To je t. i. Skupina 22, ki je že od začetka kritizirala njegovo ravnanje med pandemijo. A večina Švedov Tegnellu in oblastem zaupa, poleg tega pa se priporočil drži.
Najmanj en odmerek cepiva je do zdaj prejelo slabih 40 odstotkov Švedov.
Italija se pospešeno sprošča
Pravila glede nošnje mask počasi sprošča tudi Italija, kjer so bile maske na prostem obvezne praktično v vseh pokrajinah pretežni del pandemije. Zdaj se v t. i. belih pokrajinah, kot je od prejšnjega tedna tudi Benečija (Veneto), lahko sprehajate brez mask, čeprav jih še vedno nosijo številni.
V torek se je v belo obarvalo še šest dežel – Emilia - Romagna, Piemont, Puglia, Lombardija, Lacij in Trento. Te dežele lahko zdaj opustijo večino ukrepov za zajezitev covida-19, maske so obvezne samo še v notranjih prostorih in tam, kjer ni mogoče vzdrževati razdalje. Za zdaj je tako belih 12 od 20 dežel.
Najmanj en odmerek cepiva je do zdaj prejelo 49 odstotkov Italijanov.
Francija: z danes na jutri brez mask na prostem
Francija je dolgo napovedovala, da bo maske na prostem opustila po 1. juliju, "če bodo zdravstvene razmere to dopuščale," je za RTL povedal generalni zdravstveni direktor Jérôme Salomon. Ob hitrem izboljšanju epidemične slike pa so obvezno nošenje mask na prostem (večinoma) ukinil kar z danes na jutri oz. z današnjim dnem. Še vedno pa ostaja obvezna nošnja mask v notranjih prostorih, na javnem prevozu, na stadionih in drugje, kjer se zbira večja množica ljudi, obvezno ostaja tudi vzdrževanje medsebojne razdalje.
"Zdravstvene razmere v naši državi se izboljšujejo hitreje, kot smo pričakovali," je odločitev po seji vlade pojasnil premier Jean Castex.
V notranjih prostorih so maske obvezne povsod po Franciji, odločanje o nošnji mask na prostem pa je (bilo) domena lokalnih oblasti. V zadnjih tednih je več lokalnih oblasti začelo ta pravila sproščati.
Konservativna Španija
Število okužb pospešeno upada tudi v Španiji, a tudi tam zaenkrat zgolj "razmišljajo" o odpravi obvezne nošnje mask na prostem. Konec maja so oblasti tako omenjale "sredino junija" kot datum, ko bi lahko Španci svobodneje zadihali, a za zdaj ni še nobenih znakov, da bi se to dejansko zgodilo. Maske na prostem so praktično povsod po državi obvezne od začetka julija lani – brez enega samega obdobja sprostitve v tem letu.
"Če se bodo razmere razvijale, kot se, menim, da do sredine ali konca junija, skoraj zagotovo pa do konca julija, maske na prostem ne bi bile več obvezne," je konec maja dejal Fernando Simon, vodja španskega kriznega centra. Ob tem je dodal, da bi bilo med cepljenimi skupinami celo mogoče pred koncem julija sprostiti pravilo o nošnji mask v notranjih prostorih. Najmanj en odmerek cepiva je do zdaj prejelo 46 odstotkov prebivalstva.
Predsednik regionalne vlade v Castilli la Mancha Emiliano Garcia-Page je prav tako maja dejal, da je njegova pokrajina odločena odpraviti maske na prostem še pred obletnico ukrepa julija, da pa čaka na nacionalni pristop do te teme. Predsednica regionalne vlade v Madridu Isabel Diaz Ayuso, ki je s kampanjo o ohlapnejših protikoronskih ukrepih maja prepričljivo zmagala na volitvah, je dejala, da njena vlada razmišlja podobno.
ZDA: Posebne sekcije (in ugodnosti) za cepljene
Med državami, v katerih so maske najbolj spolitizirana tema, so ZDA, kjer je tudi stopnja precepljenosti med najvišjimi – za zdaj je najmanj prvi odmerek prejelo dobrih 53 odstotkov prebivalcev, z obema pa je bilo cepljenih 44 odstotkov.
Maja je ameriški center za nadzor nad boleznimi (CDC) napovedal, da cepljenim Američanom niti v notranjih prostorih ni več treba nositi mask, prav tako jim ni treba ohranjati razdalje (izjema ostaja javni prevoz). CDC je nošnjo mask na prostem priporočil maja lani, še decembra pa je New York Times v obsežnem članku pojasnjeval, zakaj morajo tudi cepljeni nositi maske, saj da še ni jasno, kako dobro cepiva dejansko ščitijo pred okužbo – čeravno z blagimi simptomi.
“Veliko ljudi misli, da ko se bodo enkrat cepili in jim ne bo več treba nositi mask,” je takrat povedal za časnik Michal Tal, imunolog z univerze Stanford. “Res bo kritičnega pomena zanje, da se zavedajo, da so maske potrebne, ker so morda kljub cepivu kužni.”
Kar nekaj zmede glede novega odloka
Zakaj torej obrat? Glavni ameriški epidemiolog dr. Anthony Fauci je ob napovedi pojasnil, da temelji na "evoluciji znanstvenih dognanj" in kot spodbuda za Američane, ki še oklevajo glede cepljenja.
"Mislim, da je CDC dojel, da če ne storijo nekaj, kar zveni razumno, bodo izgubili svoj vpliv in razumevanje, da so pravila smiselna," je za BBC povedal dr. Gabor Kelen z Univerze Johnsa Hopkinsa. "Če pravila nimajo smisla, ljudje ne bodo več upoštevali napotkov CDC-ja."
Odločitev glede nenošnje mask za cepljene naj bi bila kot spodbuda, da bi se cepilo več Američanov. Dr. Kelen neuradno pravi, da so se za to odločili, da bi "naredili konec kulturni vojni med zamaskiranimi in nezamaskiranimi", ki je razdelila prebivalstvo med Trumpovim predsednikovanjem.
Odločitev je vseeno nekatere presenetila (celo Bela hiša in guvernerji naj ne bi bili pripravljeni na obrat) in zbegala, nekateri so do nje tudi kritični, saj ni vzvodov, ki bi omogočali ugotavljanje, kdo je bil cepljen (na primer v trgovini), po drugi strani pa se tudi cepljeni lahko še vedno okužijo in posledično virus prenašajo (a v manjši meri).
Dober primer za to so Sejšeli, ki so z 72 odstotki najbolj precepljena država na svetu, a je tam maja kljub temu število okužb naraslo, na otočju pa so vnovič zaostrili ukrepe. Res pa je, da je tam večina cepljena s kitajskim cepivom Sinopharm, ki naj bi bilo le 50-odstotno zanesljivo pri širjenju okužb.
Ameriški "ne" cepilnim potnim listom
Čeprav so Američani na splošno bolj naklonjeni maskam in cepivom kot povprečen Evropejec, pa so drugače od EU-ja ameriške oblasti zavrnile t. i. covidni cepilni potni list, češ da posega v zasebnost posameznika.
S tem so breme ugotavljanja, ali je bil nekdo cepljen, preložile na lokalne oblasti in zasebna podjetja. Že zdaj več večjih podjetij, vključno z Walmartom in Target, svojim strankam omogoča nakupovanje brez mask brez dokazila o cepljenosti, ki pa ga zahtevajo nekatera koncertna prizorišča. Stroka tudi opozarja, da se bo v naslednjih mesecih v ZDA razbohotil črni trg za lažna potrdila o cepljenosti, je poročal BBC.
Gabor Kelen opozarja, da bi CDC-jeva odločitev lahko Američanom vlila lažni občutek svobode in spodbudila tudi necepljene, da odvržejo maske. "Za nekatere so nova pravila CDC-ja samo en izgovor, da ne nosijo več maske v kateri koli situaciji," je povedal.
Podobno pravi Fauci. "Ljudje že zlorabljajo novo pravilo. Mislim, da si odlok napačno interpretirajo in menijo, da si maske lahko snamejo vsi. To pa ni res," je povedal za Axios. "Odlok je zagotovilo cepljenim, da se zdaj lahko počutijo varne – tako na prostem kot v notranjosti."
Maske delijo narod po političnem polu
Redkokje so maske tako politična tema kot v ZDA, kjer je prejšnji predsednik Donald Trump minimaliziral pomen mask in na njih gledal kot na kršenje osebnih svoboščin, kar se večinoma odraža tudi pri republikanskih voditeljih, tako da je bilo kar nekaj republikanskih zveznih držav v tem pandemičnem letu precej bolj liberalnih, ko je šlo za protikoronske ukrepe, na primer Florida in Teksas.
Florida je tako že takoj zavrnila vsakršno idejo o cepilnih potnih listih, Teksas pa je maja prepovedal lokalnim oblastem in javnim šolam, da bi zapovedovali maske. Podoben ukrep so sprejeli tudi v Iowi. Demokrati so se v odgovor še bolj oprijeli mask, ki so postale tudi simbol za to, ali ti je mar za sočloveka.
"Maske so po svetu postale močen simbol tega, ali razumeš, kako velika je kriza covida-19, ali pa ne razumeš oz. skušaš minimalizirati grožnjo virusa. Prav zato je toliko ljudi tako zgroženih nad nami in ne razumejo, kako je mogoče, da ne nosimo mask," je oktobra za MMC povedal švedski novinar Emanuel Karlsten. "Pred časom sem bil gost okrogle mize na bostonski univerzi MIT. Američanom je bil vedno izredno všeč znanstveni pristop Švedske, zdaj pa so zgroženi nad tem, da Švedi ne nosijo mask in kaj to pove o nas."
Amesh Adalja, strokovnjak za javno zdravje na Univerzi Johnsa Hopkinsa, meni, da je z menjavo oblasti zdaj tudi čas, da se opusti pravilo o nošnji mask na prostem in sprejme "bolj diferenciran pristop, bolj v skladu z znanostjo", kot se je izrazil aprila v pogovoru za Medical Express. "Ker so postale maske tako prežete s politiko, so postale vzvod, da lahko ljudje sramotijo druge posameznike zaradi njih, zato mislim, da je to skrajno kontraproduktivno. Vse, kar si želimo, je, da bi ljudje, še posebej necepljeni, maske nosili v razmerah, v katerih ne morejo vzdrževati razdalje."
Nekateri strokovnjaki trdijo, da je pomen nošnje mask na prostem v tem, da ljudje lažje razumejo, da so maske potrebne, a Adalja se ne strinja. "Mislim, da s tem samo krhamo zaupanje med javnostjo in zdravstveno stroko," je dejal in dodal, da so tudi laiki sposobni brati medicinske revije in dojeti, ko se uradna politika razlikuje od dejanskih dokazov.
Nekateri Američani bi maske nosili še leta
Nekateri Američani pa so že zdaj napovedali, da nameravajo maske nositi še leta ne glede na to, kdaj bo razglašen konec pandemije. Stroka to po eni strani pripisuje podatkom, da je v času nošnje mask upadlo tudi število prehladov, po drugi strani pa anksioznosti Američanov glede virusa. Opozarjajo, da bi odlok CDC-ja lahko naredil Američane še bolj paranoične in nezaupljive do svojih rojakov. Ankete kažejo, da se je v ZDA ukrepa glede nošnje mask držalo okoli 85 odstotkov Američanov.
Cepljenje je vneslo v ameriško družbo tudi občutek razdeljenosti na prvo- in drugorazredne državljane, saj na primer vse več lokalov ločuje predele za cepljene in necepljene goste. Tako na primer bari v osrednjem prostoru ob točilnem pultu sprejemajo samo cepljene, za necepljene pa je predviden prostor na koncu lokala. Tovrstne politike so izpostavile (še več) napetosti med cepljenimi in necepljenimi, saj zlahka izpadejo kot črne ovce v družbi.
NIJZ: Vsi ukrepi veljajo tudi za cepljene
Vprašanja o cepljenosti in maskah smo naslovili tudi na strokovno skupino slovenske vlade, a odgovorov še ni nismo prejeli.
Uradno stališče NIJZ-ja je, da tudi za cepljene še vedno veljajo priporočeni ukrepi, kot so vzdrževanje medosebne razdalje (najmanj dva metra), higiena rok in tudi pravilno nošenje mask. "Tako kot vsa cepiva tudi cepivo proti covidu-19 ne zagotovi popolne zaščite vsem cepljenim," piše na njihovi strani.
Ob tem dodajajo, da "za zdaj še nimajo dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da cepljeni posamezniki ne morejo prenašati virusa, zato si vseeno prizadevajte, da preprečite širjenje in se držite priporočenih ukrepov".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje