S tem, ko se je število hospitaliziranih covidnih bolnikov znižalo pod 500, je izpolnjeno prvo merilo za prehod v rumeno fazo sproščanja ukrepov. Država je sicer kljub temu še vedno trdno v oranžni fazi, saj je še precej oddaljena od izpolnitve drugega merila. Foto: EPA
S tem, ko se je število hospitaliziranih covidnih bolnikov znižalo pod 500, je izpolnjeno prvo merilo za prehod v rumeno fazo sproščanja ukrepov. Država je sicer kljub temu še vedno trdno v oranžni fazi, saj je še precej oddaljena od izpolnitve drugega merila. Foto: EPA

Ob 6017 PCR-testih, s katerim so epidemiologi potrdili 952 okužb, je bilo opravljenih tudi 25.046 hitrih antigenskih testov. Tisti, ki so po hitrem testiranju prejeli pozitiven izvid, so bili napoteni še na PCR-testiranje.

Število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 se je spustilo pod 500. V slovenskih bolnišnicah se po zadnjih podatkih zdravi 485 bolnikov s covidom-19, kar je 21 manj kot dan pred tem. Na oddelkih za intenzivno nego se zdravi 92 covidnih bolnikov, dva več.

Po zadnjih podatkih sedemdnevno povprečno število potrjenih okužb znaša 728, kar je 36 manj kot dan pred tem.

V torek so umrli štirje bolniki s covidom-19.

Med občinami glede na v torek potrjene okužbe izstopajo Celje (30), Šentjur (15), Velenje (17), Kočevje (16), Novo mesto (11), Domžale (13), Kamnik (15), Jesenice (11), Tržič (13), Kranj (26), Radovljica (23), Nova Gorica (18), Sežana (12), Piran (16), Izola (11), Koper (33), Ljubljana (121) in Maribor (50).

Izboljšanje na Obali, slabšanje razmer v JV Sloveniji

S tem, ko se je število hospitaliziranih covidnih bolnikov znižalo pod 500, je izpolnjeno prvo merilo za prehod v rumeno fazo sproščanja ukrepov. Država je sicer kljub temu še vedno trdno v oranžni fazi, saj je še precej oddaljena od izpolnitve drugega merila, ki zahteva, da se sedemdnevno povprečje potrjenih okužb zniža pod 600. Obalno-kraška regija je sicer glede na odločitev, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden, obarvana rdeče, jugovzhodna Slovenija in posavska regija pa sta rumeni.

"Ob tem posavska regija ostaja stabilno v rumeni fazi," je na dopoldanski novinarski konferenci dejala vladna govorka Maja Bratuša. Dodala je še, da se epidemične razmere v pomurski, zasavski in primorsko-notranjski regiji v zadnjih dneh počasi izboljšujejo.

Sorodna novica Vlada je epidemijo podaljšala za 30 dni, Hojsov predlog o skrajšanju omejitve gibanja zavrnjen

22 ponudnikov za milijon hitrih testov

Ministrstvo za zdravje je prejelo 22 ponudb za dobavo milijona hitrih antigenskih testov za potrjevanje okužbe z novim koronavirusom. Ponudniki morajo do petka ministrstvu predložiti še vzorec ponujenega testa z vsemi potrebnimi zapisi in oznakami skladno z zakonodajo EU-ja, so za STA pojasnili na ministrstvu.

Kdo vse je oddal ponudbo in po kakšni ceni, danes na ministrstvu še niso pojasnjevali. Merilo za izbiro je cena enega kosa hitrega testa, ki vključuje DDV in vse preostale stroške, povezane z realizacijo javnega naročila. Če bo več ponudnikov ponudilo enako ceno, bo naročnik izbral ponudnika z žrebom. Izbrani ponudnik bo moral celotno naročilo izpolniti najpozneje do 1. decembra. Pol milijona hitrih testov, ki jih je država za potrebe množičnega testiranja prebivalstva decembra v prvem velikem naročilu hitrih testov kupila od podjetja Majbert Pharm, je medtem že pošlo.

Medtem ko se razmere v
Medtem ko se razmere v "rdeči" obalno-kraški regiji izboljšujejo, se stanje slabša v "rumeni" jugovzhodni Sloveniji. Vlada bi lahko na podlagi zadnjih podatkov spremenila obarvanost zemljevida, ki določa fazo sproščanja ukrepov. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Sorodna novica Hojs bo predlagal zamik omejitve gibanja na 22. uro. Terase v JV Sloveniji bi ohranil odprte.


Epidemiologi menijo, da policijska ura ni potrebna

"Z epidemiološkega kolegija je bilo podano mnenje, da policijska ura ni potrebna. Mnenje je bilo podano odločevalcu. Poudarjam, da se naša mnenja vključujejo v mnenja preostalih deležnikov in se interdisciplinarno obravnavajo na vladi, tudi glede drugih tveganj," je na vladni novinarski konferenci pojasnila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni NIJZ-ja Nuška Čakš Jager.

Število potrjenih primerov v Sloveniji nadpovprečno

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni NIJZ-ja Nuška Čakš Jager je na vladni novinarski konferenci predstavila epidemiološko sliko Sloveniji in Evropi. Sicer pa bo v četrtek minilo leto dni, odkar je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo covida-19. Po besedah Čakš Jagrove je glede naraščanja okužb trenutno intenzivirano območje srednje Evrope, predvsem na Češkem in Slovaškem. Med sedmim in osmim tednom letošnjega leta večina evropskih držav zaznava precejšen porast, največ Finska, Madžarska, Avstrija, Češka in Belgija. Največji upad potrjenih okužb pa je na Portugalskem, v Španiji in na Malti.

Slovenija še vedno spada med države z najvišjo t. i. incidenco s številom potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dnevih. V EU-ju imajo višjo incidenco samo Češka, Estonija, Slovaška in Malta. K sreči je število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dnevih padlo pod 500. Včeraj smo bili na 503, danes je 496. Evropsko povprečje je nekje okoli 300, je pojasnila.

Aktualne epidemiološke razmere

Več kot 10.000 aktivnih primerov

Po neuradnih podatkih je v Sloveniji okoli 10.500 aktivnih primerov. V prejšnjem tednu je bilo, kot je pojasnila, sicer nekaj vnosov iz tujine in nekaj minimalnih skupkov, povezanih s temi vnosi. Viri okužb so približno v enakem razmerju kot v preteklosti. Največ okužb je še vedno neznanega izvora, med glavnimi viri pa sta še vedno družina oz. skupno gospodinjstvo. Nekaj manj je okužb na delovnem mestu.

"V zadnjih 14 dneh imamo izjemno nizko število obolelih v DSO-jih. Potrjenih je bilo 13 okužb in včeraj še dve. Torej 15. V glavnem gre za okužbe novih stanovalcev DSO-jev, ki so bili okuženi na svojih domovih. Nekaj pa je tudi okužb, povezanih s hospitalizacijo. Okužbe so razpršene po DSO-jih po celotni Sloveniji," je opisala.

Prav tako je nižje tudi število smrtnih primerov, povezanih s covidom-19, tako med splošno populacijo in oskrbovanci DSO-jev. Največ okužb je trenutno med aktivno generacijo od 35 do 44 let. "Večjih izbruhov po regijah niso zaznali. Vse nekako plava v valovih in ni specifično vezano na kak večji izbruh ali dogodek, tako kot je bilo to včasih vezano na DSO-je, ali na družinska srečanja ali okužbe v podjetjih. Največ okužb je v domačem okolju," je še pojasnila

Foto: NIJZ
Foto: NIJZ

Analiza okužb v šolah in vrtcih

NIJZ opravlja tudi analizo okužb pri otrocih, mladostnih in pedagoškem kadru v obdobju enega tedna. V povprečju je med vrtčevskimi otroki trend okužb stalen, in sicer 1,72-odstoten.

Delež se viša z vstopom otrok v osnovno šolo in se bo po njenih besedah povišal tudi zaradi ponovne vrnitve dijakov v srednje šole.

"Pri pedagoškem kadru je bil porast pri ponovni vrnitvi v šolo, kar je tudi posledica hitrih testiranj v tistem času. Vendar gre zdaj za stabilno krivuljo," je pojasnila.

Foto: NIJZ
Foto: NIJZ

Kacin: Šolnike bo treba pocepiti v rekordnem času

Nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin je obiskal Zdravstveni dom Maribor. Po besedah direktorja doma Jerneja Završnika obisk razumejo kot priznanje, da je Maribor primer dobre prakse organizacije množičnega cepljenja. Do zdaj so s prvim odmerkom cepiva cepili 17.500 ljudi, pet tisoč pa jih je prejelo že oba odmerka. Trenutno cepijo z desetimi terenskimi ekipami, ki lahko na dan pocepijo 3 tisoč ljudi.

Kacin je po poročanju Televizije Slovenija izpostavil, da bo treba za to, da šole ostanejo odprte, v rekordnem času precepiti vse vzgojitelje in učitelje. "Žalosti me, da je v vzgoji zanimanja za cepljenje zelo malo," je ob tem dejal državni sekretar. "V četrtek pričakujemo izdajo certifikata Evropske agencije za zdravila za četrto cepivo Janssen oziroma Johnson & Johnson. To cepivo bi moralo v tridesetih dneh po tem, se pravi v drugi polovici aprila, biti na voljo tudi že v Sloveniji," je dejal Kacin, ki poudarja, da so ambicije Slovenije pri cepljenju večje od tistih, ki jih je zastavila Evropska komisija. "Verjamemo, da je do konca poletja mogoče cepiti več kot 50 odstotkov prebivalcev," je dejal.

Zaprtje covidnega oddelka v izolski bolnišnici in v Brežicah

Splošna bolnišnica Izola skladno z izhodno strategijo zapira svoj covidni oddelek, so sporočili iz bolnišnice. Za zdravljenje bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, ki spadajo v izolsko bolnišnico, bo od polnoči naprej skrbela novogoriška bolnišnica.

Sklep o zaprtju izolskega covidnega oddelka so sprejeli v četrtek na skupnem srečanju vodstev obeh bolnišnic. Na sestanku so pripravili tudi vse protokole in klinične poti obravnave bolnikov s sumom na covid-19 in bolnikov z novim koronavirusom ob poslabšanju kliničnega stanja v izolski bolnišnici ter njihove premestitve na covidni oddelek novogoriške bolnišnice.

Bolnike, ki spadajo pod oskrbo zdravstvenih domov Koper, Izola in Piran, bodo oskrbeli v izolskem urgentnem centru ter jih nato premestili na novogoriški covidni oddelek. Bolnike, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje in spadajo pod oskrbo zdravstvenih domov Sežana, Ilirska Bistrica in Postojna, bodo napotili neposredno v Novo Gorico.

SB Brežice z 1,3 milijona evrov presežka

V Splošni bolnišnici Brežice so v ponedeljek odpustili še zadnjega covidnega bolnika in ukinili covidni oddelek, ki je s 45 posteljami predstavljal kar 40 odstotkov posteljnih zmogljivosti. Bolnike s covidom zdaj preusmerjajo v Novo mesto, pravi strokovna direktorica Mojca Savnik Iskra. Bolnišnica, ki je bila od leta 2018 v sanaciji, je to s preteklim letom končala predčasno, zadnja tri leta poslujejo pozitivno, veliko vlagajo tudi v prenovo, je za Radio Slovenija poročala Suzana Vahtarič. Lansko leto so, kljub izredno težkemu delovanju, sklenili uspešno, z 1,3 milijona evrov presežka prihodkov.

S pomočjo države so obnovili bolnišnično lekarno in končujejo dokončanje novih prostorov za centralno intenzivno terapijo nad urgenco, za vse prenove skupaj 1,7 mio. evrov vložka, od tega je država zagotovila slab milijon, je še poročala radijska dopisnica.

V Celju po prekinitvi znova hitro testiranje v četrtek

Prostovoljno in brezplačno hitro testiranje se bo v Celju predvidoma nadaljevalo v ponedeljek. Foto: EPA
Prostovoljno in brezplačno hitro testiranje se bo v Celju predvidoma nadaljevalo v ponedeljek. Foto: EPA

Iz Zdravstvenega doma Celje so sporočili, da imajo težave pri izvajanju hitrega testiranja. Razlog je po navedbah celjskega zdravstvenega doma zamuda pri dobavi hitrih testov. V ZD-ju Celje so se zaradi velike potrebe po hitrih testih namreč odločili za samostojno naročilo 2500 testov. A ker vsi testi niso bili dobavljeni pravočasno, je prišlo do trenutne situacije. Kot so pojasnili, čakajo na 1500 naročenih testov, ki bi morali prispeti že pred dnevi.

Popoldne pa so sporočili, da bo testiranje v dvorani Golovec v Celju znova potekalo od četrtka. V celjskem zdravstvenem domu so po današnji prekinitvi testiranja zaradi zamude pri dobavi hitrih testov namreč danes uspeli zagotoviti nabavo dodatnih 5000 testov, so sporočili iz Zdravstvenega doma (ZD) Celje.

V hali A dvorane Golovec bo tako testiranje potekalo v četrtek in petek med 11. in 15. uro, pri čemer bo odmor med 12. in 12.30. Urnik testiranj v naslednjem tednu bodo objavili na spletni strani Zdravstvenega doma Celje.

V ZD-ju Celje sicer tedensko opravijo okoli 3300 hitrih testov. Kot poudarjajo, testiranje s PCR-testi poteka nemoteno.