Najbolj vroča tema trenutno na svetu so različna cepiva proti covidu-19, ki jih mnogi označujejo za "luč na koncu predora" zdravstvene krize, ki se vleče že vse leto. Strokovne agencije ocenjujejo cepiva različnih podjetij, nekatere države so določena že odobrile, vse pa si prizadevajo zagotoviti čim več odmerkov v čim krajšem času za svoje državljane.

A združenje People's Vaccine Alliance, ki ga sestavljajo nevladne organizacije Oxfam, Amnesty International in Global Justice Now, opozarja na dejstvo, da si najbogatejše države lahko privoščijo obsežnejše nakupe cepiv, zato jih kopičijo na tisoče ali celo milijone – celo več, kot bi jih potrebovale, – a vse to na račun revnejših držav. Razvite države so do zdaj kupile 54 odstotkov zalog najobetavnejših cepiv proti covidu, čeprav predstavljajo le 14 odstotkov svetovnega prebivalstva. To pomeni, da imajo razvite države dovolj cepiva za trikratno cepljenje vseh svojih državljanov do konca leta 2021, če bodo vsa cepiva, s proizvajalci katerih so sklenili pogodbe, potrjena kot varna in učinkovita.

"To ne bi smela biti bitka med državami glede tega, katera si bo priborila več odmerkov cepiva," je dejal predstavnik združenja Mohga Kamal-Yanni. Pozvali so farmacevtske družbe, ki razvijajo cepiva, naj delijo svojo tehnologijo in intelektualno lastnino s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), da bi lahko svet kot celota dobil še več odmerkov cepiva. "V teh časih svetovne pandemije, ki jih doživljamo prvič, bi morali življenja ljudi postaviti pred dobičke farmacevtskih podjetij," je dodal Kamal-Yanni.

Trump: "Najprej Amerika" tudi glede cepiva

Združeno kraljestvo je v torek začelo množično cepljenje najranljivejših skupin prebivalstva s cepivom podjetij Pfizer/BioNTech, v ZDA in Evropski uniji naj bi se cepljenje začelo v nekaj dneh oziroma tednih. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi celo podpisal izvršni ukaz, s katerim bi po načelu svoje politike "Najprej Amerika" zagotovil cepivo Američanom, preden ga razdelijo še drugim državam. V razvitih državah že sestavljajo sezname in strategije cepljenja.

Skoraj vse odmerke cepiva podjetij Pfizer/BioNTech in Moderne, ki imata visoko stopnjo učinkovitosti, so že kupile bogate države, dodajajo pri People's Vaccine Alliance. Drugače je ravnala naveza farmacevtskega podjetja AstraZeneca in oxfordske univerze, ki prav tako razvija obetajoče cepivo, saj je obljubila, da bo 64 odstotkov njihovega cepiva na voljo razvijajočim se državam. A v združenju ugotavljajo, da bo to cepivo v najboljšem primeru naslednje leto doseglo le 18 odstotkov svetovne populacije.

Tveganje, da še nekaj časa ne bodo prišli na vrsto za cepivo, obstaja za kar 67 srednje- in nizkorazvitih držav, med njimi združenje omenja Butan, Etiopijo in Haiti. "Nikomur ne bi smel biti onemogočen dostop do cepiva, ki rešuje življenja samo zato, ker ne živi v 'pravi' državi ali ker v žepu nima dovolj denarja. A če se ne bodo razmere močno spremenile, milijarde ljudi po svetu še nekaj let ne bodo dobile varnega in učinkovitega zdravila proti covidu," je dejala predstavnica Oxfama Anna Marriott.

Pfizer in BioNTech razvijata novo različico cepiva

Ameriški farmacevtski velikan Prizer in nemško biotehnološko podjetje BioNTech medtem razvijata že novo različico cepiva proti covidu-19, ki je ne bo treba hraniti pri minus 70 stopinjah Celzija, je napovedal direktor Pfizerja Albert Bourla. Dodal je sicer, da te nizke temperature že zdaj ne predstavljajo težav, saj so inženirji razvili posebne škatle, ki omogočajo transport cepiva brez zunanjega hlajenja.

Sorodna novica Cepiva in mi: Kako delujejo cepiva in iz česa so?

Direktor Pfizerja je povedal še, da bodo v začetku prihodnjega leta znani podatki o tem, ali njihovo cepivo daje tudi zaščito pred samo okužbo z novim koronavirusom, in ne zgolj pred boleznijo covid-19. Obenem je zagotovil, da je njihovo cepivo popolnoma varno: "Vedno so ljudje, ki so skeptični, vendar moram reči, da se motijo. Pri razvoju cepiva nismo ubirali bližnjic. Odločitev za cepljenje ali proti temu ne vpliva samo na vaše zdravje. Vpliva tudi na zdravje drugih, verjetno tudi tistih, ki jih imate radi."

Kibernetski napad na Evropsko agencijo za zdravila

Evropska agencija za zdravilla (EMA) medtem mrzlično proučuje prošnje za odobritev cepiv proti covidu-19. Odločitev o ustreznosti cepiva Pfizerja in BioNTecha bodo podali najpozneje 29. decembra, predvidoma do 12. januarja pa še o cepivu ameriškega podjetja Moderna. Proučujejo tudi cepivo AstraZenece in oxfordske univerze, a še ni znano, kdaj bi bilo lahko odobreno. Direktorica EMA-ja Emer Cooke je v sredo dejala, da bi lahko v kratkem prišlo do potrditve cepiva Pfizerja in BioNTecha. "Po dostopnih podatkih testiranj smo vse bolj prepričani o varnosti tega cepiva. Strokovnjaki delajo noč in dan in preverjajo izide testiranj, a pri varnosti ne moremo sprejeti nobenega polovičarstva," je dodala.

Toda z agencije, ki ima sedež v Amsterdamu, so v sredo sporočili, da so bili tarča kibernetskega napada. Zagotovili so, da so že uvedli preiskavo in so v tesnem stiku s policijo in pristojnimi službami. Kdo je bil tarča napada in kdaj se je dogodek zgodil, niso pojasnili.

Nemško farmacevtsko podjetje BioNTech pa je nato sporočilo, da so hekerji dostopali do dokumentov v zvezi s cepivom, ki ga razvijajo skupaj s Pfizerjem. Dodali so, da je šlo za nezakonit dostop do omenjenih dokumentov, a zatrdili, da hekerji niso dostopali do osebnih podatkov.

To sicer ni bil prvi tovrstni napad, povezan z razvojem cepiva. London je ruske hekerje že julija obtožil, da se skušajo dokopati do podatkov v njihovih laboratorijih, v katerih poteka razvoj cepiva, o poskusih kibernetskih napadov so poročala tudi podjetja AstraZeneca, Johnson & Johnson, Novavax in druga, piše Deutsche Welle.