Glavna težava je zaščitna varovalna oprema. Patronažne sestre opozarjajo, da so pogosto prezrte, kot da ni na terenu takšne vojske delavcev. Foto: Televizija Slovenija
Glavna težava je zaščitna varovalna oprema. Patronažne sestre opozarjajo, da so pogosto prezrte, kot da ni na terenu takšne vojske delavcev. Foto: Televizija Slovenija

Pritisk na patronažno službo se te dni veča, saj so bolnišnice izpraznile svoje kapacitete, del bolnikov, ki so jih poslali v domačo oskrbo, pa še potrebuje nego, zato se zdravniki obrnejo na patronažne medicinske sestre. Te so vsakodnevno v stiku z najranljivejšo populacijo – starejšimi, bolnimi in mamicami z novorojenčki.

"Po odredbi ministrstva smo v zadnjem tednu prekinili izvajanje preventivne dejavnosti, razen pri otročnicah in novorojenčkih. Pri mamicah, ki se vrnejo iz porodnišnice, opravimo prvi obisk, nato pa smo jih preusmerili na elektronske naprave – z njimi govorimo po Skypu, videoklicih, telefonu, izvajamo pa samo najnujnejše obiske. Sicer pa smo začasno opustile ali preložile na svojce na primer merjenja krvnega tlaka, kakšne manjše preveze kroničnih ran, kjer je to pač racionalno, in vse v dogovoru z zdravniki. Veliko pa komuniciramo po telefonih. Omejili smo torej stike tam, kjer niso najnujnejši, da lahko pokrivamo še druge potrebe," o njihovem trenutnem delu pove Andreja Krajnc, predsednica sekcije medicinskih sester v patronažni dejavnosti pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije.

"Mogoče je trenutno v ambulantah celo lažje, ljudje z znaki okužbe vanje ne vstopajo, ponekod so zaklenjeni vhodi, čakalnice, torej imajo manj stika. Mi pa vstopamo k družinam in pri tem ne vemo, ali je kdo v samoizolaciji, ali so bili v stiku z okuženimi. Ljudje velikokrat sami niti ne povejo, nekateri, ker ne pomislijo, potem se je že pojavila stigmatiziranje okuženih in podobno," opozarja naša sogovornica. Foto: BoBo

Primanjkuje zaščite že za redno delo

A spoprijemajo se z veliko težavo, ki v teh dneh pesti številne zdravstvene delavce: pomanjkanjem zaščitne opreme! "Primanjkovati nam je začelo razkužil za delo, ki ga tudi sicer vedno opravljamo. Pri vsakem obisku si tudi v sicer običajnem času tri- ali štirikrat razkužimo roke in že za to nam zdaj zmanjkuje zalog. Trenutno pa od zaščitne opreme potrebujemo razkužilo, primerno zaščitno masko, predpasnik, zaščitno haljo, zaščito za čevlje in pokrivalo za glavo," opisuje sogovornica.

Težave so se začele že pred časom, predvsem so na udaru samostojne patronažne sestre, ki delo opravljajo s koncesijo. Andreja Krajnc, sicer tudi sama samostojna patronažna sestra, pojasni, da je bilo že od januarja, ko so se pojavili prvi primeri novega koronavirusa na Kitajskem, pri manjših dobaviteljih skoraj nemogoče dobiti zaščitno opremo, ki si jo samostojne patronažne sestre kupujejo same. "Koncesionarji si ne nabavljamo opreme za pol leta vnaprej, ampak na primer na vsaka dva meseca, do zdaj s tem nikoli ni bilo težav. Zdaj pa se je vse zaustavilo, razkužila, za katera so koncesionarke do zdaj plačevale na primer šest evrov, so naenkrat stala 56 evrov. Ker koncesionarji ne opravijo velikih naročil, so dobavitelji vso zalogo preusmerili tja, kjer so bila naročila večja. Zato so morale same nakupovati tam kot laična javnost – v lekarnah, specializiranih trgovinah. Dokler je bilo to sploh še mogoče. Zdaj mask in razkužil ni mogoče dobiti nikjer več."

Patronažne sestre upajo, da so na prioritetni listi za opremo

Vse potrebe smo popisali in jih sporočili ministrstvu za zdravje, v stiku so z lokalnimi civilnimi zaščitami. Upajo, da so na prioritetnih seznamih, ko bo državi uspelo obnoviti zaloge. Po podatkih za lani naredi patronažna sestra na dan sedem ali osem obiskov, to pomeni, da sedem do osem bolnikov oziroma njihovih družin obišče na domu. "Po podatkih za lansko leto naredi patronažna sestra na dan sedem ali osem obiskov, to pomeni od sedem do osem pacientov oziroma njihovih družin obišče na domu," poudari Andreja Krajnc.

Ko sem se odločila za poklic medicinske sestre, sem se odločila zanj v dobrem in v slabem. In zdaj je čas slabega. Nikamor ne želimo bežati pred delom in odgovornostjo. Si pa vseeno želimo, da se na nas ne pozabi.

Andreja Krajnc, predsednica sekcije medicinskih sester v patronažni dejavnosti pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije

Zato pri njih ne velja pravilo, da na zdravstvenega delavca na dan potrebujejo tri zaščitne komplete, patronažne sestre potrebujejo nov zaščitni komplet za vsak obisk posebej. Povsod po zdravstvenih domovih so obvestila, naj ljudje z znaki okužbe dihal ne hodijo k njim, naj pokličejo in jih bodo usmerili dalje, da ne bi okužili zdravstvenih delavcev. "Mi pa nikoli ne vemo, kaj nas čaka, ko vstopimo v hišo. Ljudje vedno ne povedo pomembnih informacij." Zato same pred obiski s klici preverjajo epidemiološko situacijo v družini, ali je kdo bolan, ali je bil kdo v stiku z okuženim. "A zdaj vseh okužb niti več ne potrjujejo, tako da še teh informacij nimamo več – vsaka družina bi lahko bila vir okužbe," opozarja naša sogovornica. In dodaja, da bi nato okužena patronažna sestra lahko nevede nekaj časa to okužbo širila dalje med ranljive osebe.

"Osredotočili smo se na oskrbo zdravstvenih domov, bolnišnic, kar je seveda prav, a v naslednji fazi je treba poskrbeti tudi za ljudi, ki delajo na terenu. Mi ne moremo ostati doma," pojasnjuje. Podobna zgodba je tudi pri tistih, ki opravljajo pomoč na domu. Socialne oskrbovalke prav tako nimajo primerne zaščitne opreme, čeprav hodijo na pomoč k najranljivejšim skupinam.

Vedno nas tudi v samih zdravstvenih zavodih ne razumejo, poudari Krajnčeva.
Vedno nas tudi v samih zdravstvenih zavodih ne razumejo, poudari Krajnčeva. "Pri nas namreč ne velja tri komplete zaščitne opreme na dan za delavca, mi potrebujemo novi komplet za vsak obisk. Zato smo tudi večji potrošniki te opreme. Včasih pa se nam zgodi, da pri razdeljevanju opreme prevlada argument moči in ne strokovnosti." Foto: Televizija Slovenija

Do zdaj ena potrjena okužba pri patronažni sestri

Do zdaj so okužbo z novim koronavirusom potrdili pri eni patronažni sestri z Jesenic. Kar nekaj sester je bilo testiranih zaradi suma na okužbo, a do zdaj so bili testi negativni. "V prihodnosti pa se bojim, da lahko postanemo prenašalke, če ne bomo dobile ustrezne opreme," še poudari.

Same so se sicer angažirale že takoj ob pojavu virusa v Italiji, napisale so priporočila, kako ravnati pri delu, jih dale v pregled Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje ter jih nato razposlale vsem vodjem patronažnih služb ter koncesionarkam. Pripravili so tudi navodila za družine bolnikov, da obvestijo patronažno sestro pred obiskom, ali so kakšne spremembe pri njihovem zdravju, ter brošure, kako ravnati v času epidemije.

Bolnike tudi informirajo o primernem vedenju

"V hišah živijo razširjene družine, mlajši hodijo v službo, še vedno tudi opažamo, da se ljudje vedejo zelo neodgovorno. Zato patronažne sestre poskušamo vplivati tudi na obnašanje ljudi – do zdaj smo jim svetovale, kako zdravo živeti, kaj jesti, zdaj pa smo ciljano to vzgojo usmerile v to, kako naj se obnašajo v trenutni epidemiji, kdo naj gre v trgovino, da jim konkretno povemo, kaj pomenijo vsa ta navodila, ki jih slišijo v medijih. Obiskujemo tudi ljudi, ki nimajo dostopa do spleta, niti poročil velikokrat ne spremljajo, zato jih skušamo ozavestiti. Pripravili smo zloženke, ki jih delimo po domovih," pove Andreja Krajnc.

Velik poudarek pa dajo tudi na odgovorno obnašanje samih patronažnih sester. V lokalnem okolju je patronažna sestra kar dobro poznana, na nekem območju deluje tudi 15 ali več let in obiskuje ljudi na domu. "Zato lahko s svojim zgledom marsikaj naredimo, ljudje opazujejo, kako ravnamo, kaj jim povemo. Upam, da nam bo uspelo vzdržati ta dva, tri dni, dokler ne prispe oprema, in da ne bo širjenja okužbe," doda naša sogovornica.