Delež pozitivnih izvidov testov je skoraj 40-odstoten. To je sicer že tretjič ta teden, da je bilo potrjenih več kot 4000 primerov okužbe. V prejšnjih valovih virusa se je to zgodilo le trikrat, in sicer novembra lani.

Po podatkih NIJZ-ja je bilo v petek opravljenih tudi 99.104 hitrih antigenskih testov. Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih dveh tednih se je zvišalo na 1508 (+160), povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa na 3068 (+401).

V bolnišnicah se zdravi 538 bolnikov (najmlajši ima 22 let), na intenzivni negi zdravijo 156 ljudi (najmlajši je star 21 let). V petek je umrlo še šest bolnikov s covidom-19.

PCR-testiranje na robu zmogljivosti

Zmogljivosti PCR-testiranja so od 16 tisoč do 18 tisoč testov na dan, že zdaj so skoraj povsem izkoriščene. Včeraj na primer je bilo odvzetih skoraj 11.300 PCR-testov, je poročal Radio Slovenija. Direktor NIJZ-ja Milan Krek je za časopis Dnevnik potrdil, da na inštitutu razmišljajo o spremembi meril za testiranje z metodo PCR. Po njegovih besedah bodo testiranje z metodo PCR po potrebi omejili na hospitalizirane bolnike in tiste, pri katerih je ta metoda nujna zaradi kliničnih razlogov. Za druge prebivalce z znaki okužbe dihal in drugimi simptomi covida-19 bo v takem primeru na voljo hitro testiranje. Pomembno bo tudi samotestiranje na covid-19 v domačem okolju, je poudaril.

Širjenje omikrona v zdravstvu

Različica omikron, ki tudi pri nas izriva delto, se bliskovito širi tudi v zdravstvu. Težave z organizacijo dela imajo v Celju, Brežicah in na Ptuju. Virus se je na začetku tedna pojavil tudi na kirurškem oddelku jeseniške bolnišnice. Okuženih je 11 zaposlenih in tudi 11 bolnikov. Del kirurškega oddelka, abdominalna kirurgija, je zato za sprejeme zaprt, kar je ob že siceršnjem kadrovskem primanjkljaju velik udarec za bolnišnico, je v petek za TV Slovenija poročala Marjeta Klemenc.

V jeseniški bolnišnici so tako že aktivirali t. i. tretjo fazo, kar pomeni, da zaposlenih ob izpolnjevanju določenih pogojev ne napotijo v karanteno, če jih v službi ne morejo nadomestiti. "Če so zdravstveni delavci visokotvegan stik in ne sodijo v katero od izjem, potem je zdravstvena ustanova tista, ki ima možnost prek svojih strokovnjakov za bolnišnične okužbe presoditi, kakšna je kapaciteta kadra, kakšen je primanjkljaj in kakšna škoda bi lahko bila povzročena, če nekdo ne dela," je v petek podrobnosti pojasnila Nuška Čakš Jager.

Tretjo fazo so ob jeseniški aktivirali tudi v ptujski, celjski, šempetrski in murskosoboški bolnišnici. Tudi brežiško bolnišnico pestijo velike težave zaradi večjega števila zaposlenih, ki so bolniško odsotni ali v karanteni. Dodatne težave predstavljajo odsotnosti zaradi odhoda na daljši bolniški ali porodniški dopust, ki jim jih zaradi pomanjkanja kadra ni uspelo nadomestiti, je direktorica Anica Hribar v petek razložila za STA.

Opozorila, da ne bo mogoče zagotavljati kadrovskega standarda

Dodala je še, da bo treba, glede na to, da se bo število obolelih po pričakovanjih med zaposlenimi še povečalo, organizacijo dela dnevno prilagajati. Pričakujejo, da v času največjega števila okužb v državi ne bo mogoče zagotavljati kadrovskega standarda, ki ga sicer zagotavljajo pri delu, obremenitve zaposlenih, ki bodo lahko opravljali delo, pa bodo zato večje kot običajno. Tudi zato v brežiški bolnišnici vse zaposlene prosijo, da se tudi v domačem okolju izogibajo dejavnostim, zaradi katerih bi lahko prišlo do okužbe.

V SB-ju Celje pa so ob drugih ukrepih v nezdravstvenih službah (kjer je bilo to mogoče) delo že organizirali tako, da so oblikovali ekipe, od katerih nekatere opravljajo delo od doma, druge pa na delovnem mestu.

Med zaposlenimi v Lekarni Ljubljana in Lekarnah Maribor za zdaj ni večjega števila odsotnih zaradi okužb z novim koronavirusom. V Lekarni Ljubljana pa jih je nekaj odsotnih, ker so zaradi visokotveganega stika v karanteni ali so doma zaradi višje sile, saj varujejo otroka do 5. razreda osnovne šole, je poročala STA.

Spremembe glede karantene ob visokotveganem stiku

Vlada je, kot je bilo napovedano, v četrtek razširila nabor izjem od karantene na domu, spremembe pa bodo začele veljati s ponedeljkom. V karanteno po visokotveganem stiku tako poleg ljudi, ki so cepljeni s poživitvenim odmerkom, od ponedeljka dalje ne bo treba niti tistim, ki so za covidom-19 zboleli pred manj kot 45 dnevi (to dokazujejo s pozitivnim izvidom PCR-testiranja), in z vsemi odmerki cepljenim prebolevnikom. Kot je pojasnila Čakš Jager, v izjemo spadajo vsi polno cepljeni prebolevniki v vseh mogočih kombinacijah in brez časovnih omejitev.

Pri tistih, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za nobeno od izjem in bodo po visokotveganem stiku napoteni v karanteno na domu, pa bo ta od ponedeljka dalje trajala le sedem, in ne deset dni.