Cepljenje s cepivom britansko-švedskega proizvajalca AstraZeneca je bilo v Sloveniji v ponedeljek začasno ustavljeno. Zaradi številnih dvomov o tem cepivu je ministrstvo za zdravje pri odločitvi sledilo številnim drugim evropskim državam, strokovno skupino za cepljenje pa je prosilo, da znova preveri vse podrobnosti. Stališče Evropske agencije za zdravila (EMA) do varnosti cepiva sicer ostaja nespremenjeno, vendar intenzivno pregleduje dokumentacijo primerov. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) meni, da cepljenj ni treba ustaviti, da pa so seveda potrebne analize opozorilnih primerov in da razume varnostno držo evropskih držav.
Beovićeva optimistična glede AstraZenece
Glede cepiva AstraZenece bo treba počakati na četrtkovo odločitev evropske agencije za zdravila (EMA), ko bo znano poročilo analize, ki jo trenutno izvajajo. "Na podlagi slovenskih podatkov se ne moremo odločati, ker je število ljudi v Sloveniji tako majhno, da ni pričakovati, da bi se pojavili resni nezaželeni učinki, seveda pa po računu verjetnosti lahko kakšen tak primer doživimo, kar je bil včeraj razlog za odločitev ministrstva, da se cepljenje ustavi," je v Odmevih pojasnila infektologinja Bojana Beović, predsednica zdravniške zbornice Slovenije.
"Skoraj prepričana sem, da bo mnenje evropske agencije za zdravila v četrtek pozitivno in da bomo lahko cepljenje čim prej nadaljevali," je izpostavila Beovićeva. Ponovna preučitev cepiva AstraZenece evropske agencije bo, če bo ugotovljeno, da je vse v redu, spodbuda in dodatno zagotovilo, da je cepivo res varno, je prepričana.
"Slabo zaupanje v cepivo AstraZeneca izhaja iz branja rezultatov raziskav, ki kažejo do neke mere dejansko manjšo učinkovitost cepiva, kar zadeva preprečevanje okužb, a če pogledamo podrobneje, če pogledamo hospitalizacije in hujše poteke bolezni, so cepiva zelo primerljiva," je sklenila in dodala, da je bistveno predvsem to, da si cepljen.
Beovićeva: Ni dokazov za povezavo med strdki in cepljenjem
"Pogostnost zapletov je majhna, prav tako ni za zdaj nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov s cepljenjem. To samo po sebi govori proti temu, da bi bilo treba cepljenje ustaviti," je sicer na dopoldanski vladni novinarski konferenci dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Kot je poudarila, stališče posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju do cepljenja s cepivom AstraZenece ostaja nespremenjeno. "Po znanih podatkih je cepivo varno. Pogostnost trombeboličnih dogodkov po dosedanjih ocenah ne presega pogostnosti v splošni populaciji," je poudarila Beovićeva. Dodala je, da takšnih dogodkov v Sloveniji za zdaj niso ugotovili.
Beovićeva je ob tem dodala, da v strokovni skupini kljub temu razumejo, da se je ministrstvo za zdravje pridružilo previdnostnemu ukrepu številnih evropskih držav. "Previdnostni ukrep je sporočilo prebivalcem Slovenije in drugih držav, da so cepiva pod nadzorom in da je cepljenje, če bo taka tudi odločitev EME, res varno," je dejala infektologinja. Po mnenju Beovićeve bi omajano zaupanje v cepivo lahko povrnili tudi s tem, da bi se s cepivom AstraZenece cepili vodilni politiki. "To bi bili imenitno. Če bo EMA dala pozitivno mnenje, potem bi bilo res dobro, da se (s cepivom AstraZenece) cepijo politični vrh in drugi znani ljudje, ki bodo prepoznani pri tistih, ki jih cepljenje še čaka," je dejala.
Redkejši neželeni učniki opazni šele po množičnem cepljenju
Kot je spomnila vodja posvetovalne skupine za cepljenje, so bila cepiva proti covidu-19 pred široko uporabo preizkušena v obsežnih kliničnih raziskavah, v katere je bilo vključenih več deset tisoč ljudi. Kot je dodala, se neželeni učinki skrbno opazujejo tudi pozneje v t. i. postmarketinškem obdobju, saj so nekateri tako redki, da jih v klinični fazi ni mogoče zaznati. "Opazimo jih, ko cepivo dobi recimo milijon ljudi," je pojasnila infektologinja. Pri tem je kot veliko prednost omenila to, da se podatki zbirajo po vsem svetu, kar koristi predvsem manjšim državam, kot je Slovenija.
Ob tem se bo nadaljevala tudi analiza zapletov s krvnimi strdki. "Število zapletov z nevarnimi strdki ne presega pogostnosti nevarnih strdkov sicer v populacij," je poudarila Beovićeva. Po zdaj znanih podatkih je bilo v Evropi zaznanih 37 dogodkov z nevarnimi krvnimi strdki v časovni povezavi s cepljenjem pri 17 milijonih cepljenj. "V Evropi zaznavamo dva dogodka z nevarnimi krvnimi strdki na milijon cepljenj, sicer pa je pogostnost hudih strdkov tri na 1000 ljudi na leto po nedavni ameriški raziskavi," je dejala infektologinja in dodala, da so strdki pogostejši pri starejših ljudeh.
Štrukelj: Vsak dvom je treba razjasniti
Dogajanje okoli cepiva AstraZenece skrbno spremljajo tudi slovenski strokovnjaki, ki so ves čas v stiku s kolegi iz tujine, je poročal Radio Slovenija. Odločitev za prekinitev je pravilna, menijo na ljubljanski farmacevtski fakulteti. Borut Štrukelj s fakultete pravi, da je treba vsak dvom razjasniti. "Mogoče bi lahko ustavili že kakšen dan prej, vendar ni nobene škode. Tisti, ki so se cepili s prvim odmerkom, imajo za zdaj dovolj časa za drugega. Če pa se bo ugotovilo, da se ne morejo cepiti z istim tipom cepiva, se bo to verjetno nadomestilo s cepivom Johnson&Johnson, ki ima zelo podobno tehnologijo."
Kako poteka preiskava cepiv? S ponovnim pregledom vseh kliničnih in predkličnih študij ter vseh prijavljenih primerov krvnih strdkov. Iščejo morebitne znake žilnega vnetja v kličnih raziskavah, predvsem pa podrobno pregledujejo vse posamezne sporne primere. Ugotavljajo, kdaj je bil nekdo cepljen, v kakšnem stanju je bil, je imel priključene bolezni, je ženska jemala kontracepcijske tablete, ki bi lahko vplivale na zaplet, je naštel Štrukelj. In ko bo EMA potrdila ali zavrnila povezavo, bo morala to javno sporočiti, je poudaril.
Štrukelj sicer ne pričakuje, da bo dokončna odločitev EME glede varnosti cepiva spremenjena. Upa pa, da bo vsak pri nas ob cepljenju dobil pisno informacijo, kaj je prejel, pričakovane takojšnje stranske učinke, navodila, kako ravnati, in telefonsko številko, če bi bilo kaj narobe. Tako se bo zaupanje javnosti v cepivo lahko povečalo.
Cepivo AstraZenece je res najcenejše od štirih v Evropi odobrenih, vendar so članice v njegov razvoj vložile dobre tri milijarde evrov. Doslej je bilo po podatkih NIJZ-ja s tem cepivom pri nas cepljenih 20.700 ljudi, je še poročal Radio Slovenija.
Avdio: Podrobneje o strdkih in cepljenju
Pahor: "Vlada ravnala prav in previdnostno"
Predsednik republike Borut Pahor je bil na povabilo regijskega štaba Civilne zaščite za Posavje v Brežicah. Ob robu obiska je opozoril na nujnost cepljenja proti covidu-19, konec tedna pa naj bi se s cepivom AstraZenece cepil tudi sam. Sicer pa precepljenost rešuje celotno vprašanje tega nehvaležnega obdobja epidemije, je dodal.
Kot je poudaril Pahor, je treba ob cepljenju sicer upoštevati vse pomisleke. Nobenega mnenja pa se ne sme podcenjevati in na vsa je treba ljubeznivo in strokovno podkovano odgovoriti. Pristavil je, da je prepričan, da je "vlada ravnala prav in previdnostno", ko se je "na osnovi zelo jasno izražene zaskrbljenosti ljudi in zaradi informacij o morebitnih stranskih učinkih pri cepljenju s cepivom AstraZenece odločila za začasno zaustavitev cepljenja ter počakala na odločitev EME". Pahor tudi meni, da to pripomore k zaupanju javnosti v ravnanje pristojnih oblasti. Glede cepiva AstraZenece je ocenil, da pri cepljenju s tem nima nobenih težav in da zaupa ljudem, ki skrbijo za cepljenje, in da je to cepivo varno.
Ob ustavitvi cepiva AstraZenece odloženo tudi cepljenje šolnikov
V Ljubljani bi morali danes začeti cepljenje delavcev v šolah, a je to zaradi odločitve o začasni ustavitvi cepljenja z AstraZeneco odpadlo. "Načrtovano je bilo cepljenje 2100 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Ko smo včeraj prejeli novico, smo se zorganizirali in skušali prek elektronske pošte obvestiti vse tiste, ki bi jih morali danes cepiti," je za Televizijo Slovenija povedala ena od koordinatoric v ZD-ju Ljubljana Robertina Benkovič.
Šolniki bodo tako morali na cepljenje počakati. Na vrsti za cepljenje bodo, ko Evropska agencija za zdravila znova da zeleno luč za potek cepljenja z AstraZeneco oziroma ko bodo na vrsti za cepljenje z drugim cepivom. A glede na strategijo cepljenja bi to lahko trajalo še nekaj časa. "Trenutno je strategija taka, da so cepiva mRNA namenjena za starejšo populacijo. Ko bo starejša populacija precepljena, bodo ta cepiva namenjena tudi drugim," je dejala Benkovičeva.
Ob tem dodatno težavo predstavljajo tisti, ki so že prejeli prvi odmerek AstraZenece in čakajo na drugega. "Vemo, da drugi odmerek sledi od devet do 12 tednov po prvem, tako da imamo še nekaj časa, da bomo prejeli prava navodila. Ko bodo odločitve sprejete, jih bomo upoštevali tudi v cepilnem centru," je dejala koordinatorica cepljenja ZD-ja Ljubljana.
Cepljenje starostnikov se nadaljuje
Cepljenje z drugima dvema cepivoma ‒ Pfizer in Moderna ‒ se medtem nadaljuje. "Ta teden bomo prejeli cepiva za druge odmerke za cepljenje 80-letnikov in za prve odmerke za 75-letnike in več," je pojasnila Robertina Benkovič iz ZD-ja Ljubljana.
V Slovenijo bo v marcu prišlo dodatnih 18.720 odmerkov cepiva proti covidu-19 proizvajalcev Pfizer in BioNTech, so pojasnili na NIJZ-ju. Tako bo marca v državo prišlo 118.170 odmerkov tega cepiva. Distribucija AstraZenece je od ponedeljka ustavljena. NIJZ ima sicer na zalogi 14.200 odmerkov tega cepiva.
Sicer pa je EMA pretekli teden dala zeleno luč četrtemu cepivu proti covidu-19, gre za cepivo družbe Johnson & Johnson. Na NIJZ-ju pravijo, da prvo pošiljko tega cepiva pričakujejo v aprilu, ni pa še jasno, kdaj in koliko. Za zaščito s tem cepivom je sicer dovolj en odmerek.
Strokovna skupina začasno ustavitev predlagala iz previdnosti
Kot je v ponedeljek popoldne sporočil zdravstveni minister Janez Poklukar, je strokovna svetovalna skupina ugotovila, da strokovnih zadržkov glede nadaljevanja cepljenja sicer ni, a je iz previdnosti kljub temu predlagala, da se cepljenje s cepivom AstroZenece začasno ustavi. Poklukar je dodal, da kot minister za zdravje "z namenom zagotavljanja maksimalne varnosti prebivalcev pri cepljenju" odreja začasno ustavitev cepljenja z AstroZenecinim cepivom. To bo veljalo vsaj do dokončne odločitve Evropske agencije za zdravila.
"Še vedno ocenjujemo, da je tveganje za nastanek hudih nezaželenih učinkov po cepljenju s cepivom AstraZenece zelo nizko," je v ponedeljkovih Odmevih poudarila vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. "Menili smo, da sledimo drugim evropskim državam predvsem iz razloga varnosti. Zdaj čakamo na dokončno mnenje Evropske agencije za zdravila," je pojasnila. Kot je dodala, pričakuje, da bo mnenje znano v kratkem, predvidoma v četrtek.
Poklukar: Različice novega koronavirusa trenutno največja grožnja
Slovenski minister za zdravje Janez Poklukar se je udeležil virtualnega zasedanja evropskih zdravstvenih ministrov. V razpravi je bilo slišati precej izrazov zaskrbljenosti, ker v številnih državah raste število okužb, in le redki razmišljajo o sproščanju ukrepov, o tem je govorila samo Irska, je povedal minister v virtualnem pogovoru z novinarji.
Sekvencirati čim več testov v boju z novimi različicami
Poklukar je kot ključno sporočilo izpostavil, da so nefarmacevtski ukrepi najpogostejši javnozdravstveni ukrep, dokler ne bodo države dosegle zadostne precepljenosti prebivalstva.
Številne države pa so se po ministrovih besedah zavzele, da je treba na evropski ravni pripraviti enovito strategijo glede sekvenciranja, saj so različice virusa ta trenutek glavna grožnja v EU-ju, ne samo z vidika prostega gibanja in pretoka blaga, temveč tudi z vidika obremenjenosti zdravstvenih sistemov.
Poklukar je ob tem poudaril dobro prakso Danske, ki ima večinoma britansko različico in zagotavlja 100-odstotno sekvenciranje ter obvladuje položaj. V Sloveniji sekvencirajo okoli deset odstotkov pozitivnih testov, v skladu z evropskim priporočilom, je dodal.
Minister je poudaril tudi pomen mehanizma za okrevanje in odpornost pri uresničevanju cilja, da bodo v prihodnje bolje pripravljeni na zdravstvene krize.
Prav tako je poudaril pomen cepljenja, ki je najučinkovitejši ukrep za zajezitev virusa, in s tega vidika pomen tega, da proizvajalci zagotovijo dogovorjene količine cepiv in da poteka razdeljevanje pravično, po načelu pro rata.
Aktualni epidemiološki podatki
Ob 4842 PCR-testih, s katerimi je bila okužba potrjena pri 918 ljudeh, je bilo opravljenih še 47.109 hitrih testov. Tisti, ki so prejeli pozitiven izvid, so bili sicer napoteni še na PCR-testiranje.
Po zadnjih podatkih vlade se v slovenskih bolnišnicah zdravi 451 bolnikov s covidom-19, 12 manj kot dan pred tem. Na oddelkih za intenzivno nego jih je 83, štirje manj.
V ponedeljek so umrli trije bolniki s covidom-19.
Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb po podatkih NIJZ-ja znaša 716.
Med občinami glede na v ponedeljek potrjene okužbe izstopajo Ajdovščina (18), Nova Gorica (15), Celje 54, Žalec (30), Novo mesto (24), Kranj (22), Koper (41), Ljubljana (104) in Maribor (45).
14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev ostaja najvišja v obalno-kraški regiji (656), sledijo koroška (633), gorenjska (570) in goriška regija (565), najbolje pa kaže posavski regiji (242), regiji jugovzhodna Slovenija (424) in pomurski regiji (426). Glede na sedemdnevno število potrjenih okužb na 100 tisoč prebivalcev najslabše kaže goriški regiji (309), sledita zasavska (289) in koroška regija (285).
Slovenija je na državni ravni v oranžni fazi sproščanja ukrepov. Obalno-kraška je obarvana rdeče, jugovzhodna in posavska regija pa sta rumeni. Kot je povedala vladna govorka Maja Bratuša, bo vlada epidemiološko stanje znova presojala v sredo, ko bo tudi sprejemala morebitne spremembe.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje