"V raziskavi zbrani podatki zagotavljajo ključne informacije o pandemski izčrpanosti splošne populacije kot naravnem in pričakovanem odzivu na dolgotrajno javnozdravstveno krizo, ki bistveno posega v vsakdan posameznika," so ob objavi rezultatov zapisali na NIJZ-ju.

Posledica pandemske izčrpanosti je med drugim dodatna izpostavljenost tveganemu vedenju, ki so ga tokrat preverjali tudi pri anketirancih. Od vseh tveganih vedenj so vprašani navedli, da najpogosteje pijejo alkoholne pijače, takšnih je 66 odstotkov, tretjina igra video igre, četrtina pa igre na srečo. Devet odstotkov vprašanih uporablja pomirjevala ali uspavala.

Kot je še pokazala raziskava, je osem odstotkov anketiranih več časa namenilo igranjem videoiger in pilo več alkohola, kot v času pred epidemijo. Pri tem izstopa starostna skupina od 18 do 29 let, ki je v najvišjem deležu več časa posvetila videoigram in uporabljala več uspaval ter pomirjeval kot pred pandemijo. Anketirani iz starostne skupine od 30 do 49 let pa so uporabljali več konoplje in alkoholih pijač kot pred pandemijo, je še pokazala raziskava NIJZ-ja.

Precej ljudi se z zdravstvenimi težavami sooča še mesec po bolezni

Raziskovalci in tudi zdravstveni delavci ugotavljajo, da pri nekaterih ljudeh posamezni simptomi bolezni covid-19 vztrajajo več mesecev po diagnozi ali pa izginejo in se ponovno pojavijo več tednov ali mesecev po prvotnem okrevanju. V tokratni raziskavi so na NIJZ-ju zato preverjali tudi, ali so anketirane osebe, ki so prebolele covid-19, imele ali še imajo mesec po preboleli okužbi simptome bolezni.

Kot so ugotovili, se je 40 odstotkov vprašanih še mesec po okužbi soočalo s slabim počutjem, utrujenostjo in pomanjkanjem energije. O težavah z zaznavanjem okusa in vonja je poročalo 30 odstotkov anketiranih, o bolečinah v mišicah in sklepih pa 22 odstotkov. Z motnjami spanja se je soočalo 21 odstotkov vprašanih, 17 odstotkov pa je imelo težave s koncentracijo. Anketirani pa so občutili tudi bolečine v prsih in težko dihanje, razbijanje srca, pojavile so se tudi težave s prebavo in neprijetni občutki strahu, žalosti. Takšne simptome je opisalo 15 odstotkov anketirancev.

"Podatki torej kažejo, da je delež oseb, ki imajo še en mesec po prebolelem covidu-19 zdravstvene težave, precejšen, zato je pomembno, da se zdravstveno stanje prebolevnikov spremlja daljši čas," ob tem ugotavljajo na NIJZ-ju.

Pred dopusti vse več ljudi meni, da bi morali vsi prejeti brezplačne PCR-teste

Anketirance so spraševali še glede podpore trenutno veljavnih ukrepov. Med ukrepi, ki so bili v veljavi daljše obdobje, je 56 odstotkov anketirancev podprlo regijsko sproščanje ali zaostrovanju ukrepov glede na epidemiološko sliko, ki je tokrat imelo za sedem odstotnih točk višjo podporo od nošenja mask na odprtih javnih krajih, kar je bil sicer v vseh valovih raziskave najbolj podpiran ukrep.

V tokratni raziskavi so preverjali tudi, kaj anketiranci menijo o brezplačnem testiranju. Kot so ugotovili na NIJZ-ju, 73 odstotkov anketirancev meni, da bi morali prebivalci imeti na voljo dva brezplačna PCR-testa na mesec, ki bi bila na voljo brez zdravstvenih razlogov. "Delež teh oseb se je v primerjavi z 11. valom raziskave zvišal za 8,3-odstotne točke in je verjetno povezan tudi z bližajočimi se dopusti in potovanji v tujino," še ugotavljajo na NIJZ-ju.

Na Valiconu izmerili najvišje vrednosti ocene osebnega počutja

Kako družba in posamezniki doživljajo epidemijo, redno preverja tudi družba Valicon. V zadnji raziskavi so na Valiconu na podlagi ocene osebnega počutja ugotovili, da se situacija pomika v smeri normalnosti, vendar pa je kljub temu še daleč od življenja, ki smo ga poznali pred epidemijo in celo lansko poletje, ko so skladno z izboljšanjem razmer izmerili tudi najvišje vrednosti ocene osebnega počutja.

To po ugotovitvah Valicona potrjuje indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov na vprašanje o oceni osebnega doživljanja razmer. V primerjavi s koncem aprila, ko je ta indeks znašal -43, je tokrat osebno doživljanje situacije v okviru raziskave #Novanormalnost ocenjeno veliko bolje, saj se je z negativnih vrednosti povzpel na +1.

Podobno kot indeks normalnosti se izboljšuje tudi indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov, da gre (zelo) na bolje in da gre (zelo) na slabše. Ta je veliko bližje najvišji možni vrednosti, saj znaša 81 točk. Opažajo tudi manj zaskrbljenosti. Indeks zaskrbljenosti znaša 12 točk, kar je za 22 točk manj kot konec aprila, ko je bila ta vrednost še 34 točk.

Tudi ocena situacije glede na stanje pred epidemijo se je nekoliko izboljšala. V tokratni meritvi je razlika med tistimi, ki menijo, da je njihovo življenje slabše ali precej slabše, in tistimi, ki odgovarjajo, da je boljše ali precej boljše kot pred epidemijo, nižja, saj dosega vrednost -32 točk. V prejšnji meritvi je bil ta indeks -39 točk.

Na bolj normalno situacijo kaže tudi nekoliko večji obseg potrošnje. Indeks potrošnje, ki predstavlja razliko med dejanskim in pričakovanim povečanjem oziroma znižanjem potrošnje namreč znaša -10 točk. Po navedbah Valicona gre za najvišjo do sedaj izmerjeno vrednost.

Kaj ljudi motivira k odločitvi o tem, da se (ne) bodo cepili?

V zadnji meritvi so izmerili do zdaj najvišjo realizirano in izraženo namero za cepljenje, to je 62 odstotkov. V tokratni meritvi so preverjali, kaj je za cepljenje motiviralo tiste, ki so se že cepili oziroma se zagotovo bodo, ter kaj so zadržki pri neodločenih in tistih, ki so odločeni, da se ne bodo cepili.

Med že cepljenimi prevladujejo odgovori, da gre za zaščito pred boleznijo oz. okužbo (41 odstotkov) ter za zaščito drugih (22 odstotkov). Med tistimi, ki se bodo zagotovo cepili, pa gre predvsem za vrnitev v normalno življenje (13 odstotkov) in željo po skorajšnjem koncu trenutnega stanja (šest odstotkov). Med tistimi odločenimi, ki se ne nameravajo cepiti, prevladuje mnenje, da gre za eksperimentalno cepivo (32 odstotkov), ki mu ne zaupajo (28 odstotkov), kar nekaj jih niti ne verjame v koronavirus (16 odstotkov).