V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 515 bolnikov, 105 jih potrebuje intenzivno nego. 7-dnevno povprečje potrjenih primerov znaša 957.

V ponedeljek je bilo opravljenih tudi 47.035 hitrih antigenskih testov (HAT).

14-dnevna incidenca (okužbe na 100.000 prebivalcev) na ravni države znaša 595 in se še naprej povečuje. Najvišja je v rdeče obarvanih regijah, goriški, koroški in obalno-kraški.

Najnižja pa je v posavski, pomurski in gorenjski regiji. Povečuje se tudi sedemdnevna incidenca, ki je na ravni države 319,1. Najvišja je v goriški regiji (476), ki precej odstopa od ostalih regij. Na spodnjem delu je posavska (171). Sedemdnevno povprečno število okužb se povečuje in znaša 957.

Glede na potrjene okužbe v ponedeljek med občinami izstopajo Nova Gorica (42), Šempeter-Vrtojba (11), Ajdovščina (10), Koper (34), Divača (14), Sežana (16), Kranj (32), Škofja Loka (14), Celje (77), Šentjur (19), Žalec (30) in Novo mesto (22). V Ljubljani je bilo 136 novih okužb, v Mariboru pa 59.

Kako se bo obrnila epidemija?

Epidemija raste zaradi hitrega širjenja novih bolj kužnih različic. Reprodukcijsko število, ki kaže, na koliko ljudi en okuženi z novim koronavirusom prenese okužbo, znaša po ocenah Instituta Jožef Stefan (IJS) 1,19. Po njihovih predvidevanjih se bo reprodukcijsko število po 1. aprilu zaradi strožjih ukrepov znižalo za četrtino. Ocenjeni podvojitveni čas angleške različice novega koronavirusa v trenutnih pogojih je približno 11 dni. Ob enakem trendu razvoja epidemije pa bi lahko nazaj v rdečo fazo prešli na začetku aprila.

Na IJS-u so v napovedi razvoja dogodkov upoštevali vpliv prekuževanja in cepljenja po starostnih skupinah, pri čemer so predpostavili, da je imunih 3,5-krat toliko kot potrjeno okuženih. Predpostavili so tudi, da je pri angleškem sevu verjetnost za hospitalizacijo na navadnem oddelku za 20 odstotkov večja, na intenzivnem oddelku za 40 odstotkov večja ter smrtnost 64 odstotkov večja kot pri običajnem sevu.

Brez zaprtja države bi število hospitaliziranih covidnih bolnikov raslo do sredine maja, ko bi bilo v bolnišnicah več kot 1200 bolnikov s covidom-19. Če se bo reprodukcijsko število zaradi zaprtja države spustilo za 15 odstotkov, bo največ covidnih bolnikov, 800, v bolnišnicah 5. maja.

Če se bo reprodukcijsko število spustilo za 25 odstotkov, se bo število hospitaliziranih začelo spuščati sredi aprila, vrh naj bi bil okoli 700 hospitaliziranih. Pri 35-odstotnem znižanju reprodukcijskega števila pa bi se število hospitaliziranih spustilo pod 400 že na začetku maja.
Brez zaprtja države bi se število bolnikov na intenzivni terapiji približalo 250 sredi maja, potem pa bi začelo padati. S 15-odstotnim znižanjem reprodukcijskega števila bi se število bolnikov na intenzivni terapiji dvigalo do začetka maja, ko bi doseglo približno 180, nato pa bi se začelo zniževati.

Če se bo reprodukcijsko število zmanjšalo za 25 odstotkov, se bo število hospitaliziranih na intenzivnih terapijah začelo zmanjševati že v drugi polovici aprila in ne bi preseglo več kot dobrih 150. Ob zmanjšanju reprodukcijskega števila za 35 odstotkov pa bi se število hospitaliziranih na oddelkih za intenzivno terapijo zmanjšalo do sredine maja pod 50.

Na IJS-ju so naredili tudi projekcije števila umrlih glede na različne scenarije. Ob 25-odstotnem zmanjšanju reprodukcijskega števila bo skupno število smrti covidnih bolnikov do konca junija naraslo na 4500. Brez zaprtja države bi bilo 500 smrti več, s 15-odstotnim zmanjšanjem reprodukcijskega števila pa jih bo blizu 4700. Če bi nam uspelo zmanjšati reprodukcijsko število za 35 odstotkov, bi se število smrti povzpelo na 4400.

Ustavitev javnega življenja le do 12. aprila

"Dogovorjeno je, da se z 12. 4. ukrepi strogega zaprtja države sprostijo ne glede na stanje v državi in se potem nadaljuje po vladnem semaforju sproščanja oz. zaostrovanja ukrepov," je pred zaprtjem države poudarila vodja svetovalne skupine Mateja Logar.

Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je v ponedeljkovih Odmevih povedala, da so bojazni ljudi, da bodo zaostreni ukrepi, ki so predvideni med 1. in 12. aprilom, podaljšani, kot se je dogajalo v preteklih mesecih, odveč.

"Svetovalna skupina v celoti stoji za tem, da mora biti datum začetka in datum konca in o tem smo se uskladili z vlado. Zato ne pričakujte, da bi se z 12. 4. stanje podaljševalo. Ne pričakujemo bistvenega zmanjšanja okužb. Naš cilj je, da se število okužb v tem obdobju ne bo povečalo. Da ostane na istem in potem z ukrepi, ki bodo v veljavi, vzdržujemo to stanje oz. začnemo ponovno lesti po krivulji navzdol. Takšne so projekcije, ki so narejene po statističnih modelih. Upamo, da se bo v praksi to obneslo, če bomo seveda upoštevali ukrepe," je povedala Logarjeva.

"Vemo, da se nekje v petih dneh pojavijo bolezenski znaki pri večini okuženih. Ta del smo podaljšali krat dva, na deset oz. enajst dni. Ukrepi se sproščajo v ponedeljek, zato se začnejo v četrtek in ne ponedeljek," je dodala.

Sorodna novica Hojs: "Treba je bilo omejiti predvsem gibanje na naš jugovzhod"

Vodja svetovalne skupine je tudi pojasnila, da so predlagali takšno zapiranje države, kot je bilo sprejeto. "Takšno je bilo lani od marca do maja. Ostrejših ukrepov, kot jih imajo v nekaterih italijanskih provincah, nismo predlagali."

Toda zakaj so predlagali zaprtje šol, ne pa tudi gospodarstva? "Gre za poziv gospodarstvu, da omeji delo. Na to kot svetovalna skupina ne moremo vplivati. Zaželeno bi bilo, da vsaj tisti, ki niso v neposredni proizvodnji, ki delajo administrativna dela, ki lahko delajo stvari od doma, na tej ravni uredijo delo od doma, kot se je uredilo v javnem sektorju."

"S ponovnim zaprtjem države se ponovno uvaja nošenje mask na prostem. Vendar je Logarjeva ob tem poudarila, da maske niso potrebne pri rekreaciji, pri gibanju na zelenih površinah, kadar je razdalja meter in pol. Če pa so prisotne velike skupine, so maske. Če hodite po mestnih središčih, vidite velike skupine ljudi, sploh pri prevzemih hrane, kjer ljudje stojijo in sedijo brez mask, v velikih skupinah brez mask, to želimo preprečiti," je opomnila.