Področje dodatkov je bilo v zadnjih dneh sicer precej izpostavljeno. V stranki SAB so denimo vložili zahtevo za sklic seje parlamentarne komisije za nadzor javnih financ zaradi izplačevanja dodatkov za delo v času krize s covidom-19, ki je po njihovem mnenju nepravično in nesorazmerno.

Sindikat obrti in podjetništva pa je zaradi krivic, ki so se po njegovem mnenju zgodile čistilkam v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in domovih za starejše ter delavcem v okviru izvajanja javnih naročil pranja bolnišničnega perila, napovedal vložitev zahteve za ustavno presojo sedmega protikoronskega zakona.

"Številni zdravniki so delali veliko več kot običajni javni uslužbenci"

Koordinacija zdravniških organizacij pa se je osredotočila na plače in dodatke zdravnikov. Po navedbah KZO-ja se s posplošenimi razpravami glede izplačil plač in dodatkov v času epidemije ter z objavami bruto zneskov plač zdravnikov, ki zajemajo tudi covidne dodatke za več mesecev in plačilo številnih opravljenih nadur ter ponekod tudi poračune plač iz znanstvenoraziskovalnega dela, ustvarja velika škoda. Številni zdravniki so delali veliko več kot običajni javni uslužbenci, ker je bil to edini način, da je bilo delo opravljeno, so zapisali.

Poudarjajo, da gre pri dodatku za delo v času epidemije covida-19 za dodatek, določen s kolektivno pogodbo za javni sektor. Uveljavljen je bil znotraj enotnega plačnega sistema v letu 2008, zdravniške organizacije pa so ga prepoznale kot razlog za marsikatero nakopičeno težavo v zdravstvu, so spomnili.

Sorodna novica V bolnišnicah med epidemijo rekordne plače, tudi več kot 20.000 evrov bruto

Razprava o tem, ali je prav, da je delo v času epidemije nagrajeno z dodatkom v odmernem odstotku ali v nominalnem znesku, je po njihovih besedah zagotovo na mestu. Vprašanje nagrajevanja bi bilo sicer ob drugačni ureditvi plačnega sistema lahko rešeno v socialnem dialogu s predstavniki poklicnih skupin. A dokler so ujetniki obstoječega plačnega sistema, kjer se mora z vsako spremembo strinjati večina od več kot 40 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, je sprememba utopija, ugotavljajo.

Primerjave med izplačili dodatkov zdravnikov s strežnicami, bolničarkami in drugimi najnižje uvrščenimi javnimi uslužbenci v plačni skupini J, ki so po mnenju KZO-ja sramotno nizki prav zaradi prenizkih plač, so medijsko odmevne, čeprav sta tudi čistilka ali vzdrževalec denimo na Radioteleviziji Slovenija prejela nesorazmerno nižje izplačilo dodatka kot tam zaposleni novinarji ali uredniki, so navedli v KZO-ju.

Organizacija dela je po njihovih besedah stvar delodajalca, slabo upravljanje javnih zdravstvenih zavodov pa že leta kliče po radikalnih spremembah, menijo. Ob tem upajo, da bodo politični odločevalci končno doumeli, da je čas zanje.

V KZO so vključeni Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.