Potrebe po delovni terapiji so med prebivalstvom vedno večje, so dejali v zbornici. V Sloveniji deluje približno 500 delovnih terapevtov oziroma 25 terapevtov na 100.000 prebivalcev, kar je v primerjavi z nekaterimi razvitejšimi državami, kot so Nemčija, Irska, Švedska in Danska, tudi do štirikrat manj.

Delovni terapevti s svojim delom prispevajo k temu, da se ljudje v vseh starostnih obdobjih kljub različnim okvaram, boleznim in prizadetostim vključujejo v za njih smiselne vsakodnevne dejavnosti, kar pozitivno vpliva na njihovo zdravje in dobro počutje.

Področja, na katerih se vloga delovnih terapevtov vse bolj uveljavlja, so vključevanje otrok s posebnimi potrebami, prilagoditve na delovnem mestu in podpora pri dolgotrajni oskrbi, so zapisali v zbornici.

Razvoju področja morajo zato slediti tudi sodobni izobraževalni programi, so pozvali v stroki. Začetki organiziranega izobraževanja za delovnega terapevta v Sloveniji sicer segajo v leto 1964, ko je študij na takratni višji šoli za zdravstvene delavce začela prva generacija študentov.

V 55 letih formalnega izobraževanja delovnih terapevtov so izdali 1.200 diplomskih listin. Študij delovne terapije poteka na zdravstveni fakulteti v Ljubljani, kjer ga vsako leto konča okoli 50 študentov. Vizija izobraževanja delovnih terapevtov je tudi nadgraditi dosedanji dodiplomski študijski program v podiplomsko magistrsko izobraževanje.

V razvoj stroke je že skoraj 30 let vključena tudi zbornica delovnih terapevtov z okoli 300 člani, ki skrbi za mednarodno sodelovanje in izobraževanje delovnih terapevtov.

"Delovni terapevt s svojim znanjem lahko deluje v številnih okoljih. V poslovnem okolju lahko skrbi za primerno ureditev in prilagoditev delovnega mesta pred vrnitvijo zaposlenega v delovno okolje ali po njej. V šolah in vrtcih lahko s svojim znanjem pomaga otrokom na številnih področjih, od skrbi za primernost šolskih torb do skrbi za gibalni razvoj," je še ob svetovnem dnevu delovne terapije poudarila predsednica zbornice Katarina Galof.