Zato so se članice Študijskega krožka Promocija delovne terapije pridružile svetovni iniciativi "Podaj naprej" in danes na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravile promocijski dogodek, namenjen večji prepoznavnosti stroke, je povedala vodja krožka Špela Mihevc.
Po njenih besedah ljudje delovno terapijo pogosto zamenjujejo z drugimi strokami. Vendar v nasprotju z drugimi vrstami terapije, npr. fizioterapije, delovna terapija za rehabilitacijo uporablja dejavnosti, ki so blizu človeku z določeno obliko težave. Prek teh dejavnosti je končni cilj človeka usposobiti za čim bolj samostojno življenje, poudarja.
"Če nekdo potrebuje pomoč pri oblačenju, potem iščemo načine, kako se bo ta oseba na njej najlažji način oblekla," pojasnjuje Mihevčeva in dodaja, da posegajo na področje skrbi za samega sebe, produktivnosti in prostega časa.
Pomagajo lahko številnim ljudem
Delovna terapija lahko pomaga zelo širokemu krogu ljudi, saj se lahko izvaja z otroki, ki imajo posebne potrebe, lahko pomaga njihovim staršem, delovni terapevt pomaga tudi starejšim ljudem ali pa ljudem, ki se spoprijemajo s težavami na prehodu iz zaposlenosti v pokoj, in ljudem, ki okrevajo po različnih poškodbah.
Obseg dela lahko zajema vse, saj delovni terapevt oskrbovancu pomaga pri čisto osnovnih bioloških funkcijah, vsakodnevnih opravilih, izobraževanju, igri, vzpostavljanju rutin ... ter hkrati proučujejo njegovo okolje, da mu lahko nudijo najbolj optimalno rehabilitacijo. To krijejo zdravstvene zavarovalnice.
Le pet jih je v okolju uporabnikov
Največja težava delovnih terapevtov ta trenutek je po mnenju Mihevčeve dejstvo, da v veliki večini delujejo znotraj institucij, saj jih večina dela v kliničnih centrih, rehabilitacijskih centrih, le redko pa v zdravstvenih domovih. "Od 500 v Sloveniji registriranih delovnih terapevtov jih je samo pet samozaposlenih," pravi. To pomeni, da samo teh pet dela v okolju morebitnih uporabnikov, pojasnjuje.
Današnja promocija je zato v bistvu namenjena prav ozaveščanju, da je delovna terapija najučinkovitejša v okolju posameznika, ki jo potrebuje. Domače okolje je namreč tisto, ki posameznika bolj stimulira, ne pa neko institucionalno okolje, je prepričana Mihevčeva.
Služb zanje primanjkuje
Težava je po njenih besedah tudi nizko število delovnih terapevtov (25 na 100.000 prebivalcev, kar nas uvršča nekako v sredino. Izjemi sta Danska in Švedska, ki imata 100 delovnih terapevtov na 100.000 prebivalcev).
Razlog za to nizko številko vidi predvsem v pomanjkanju zaposlitev, zato se tudi na novo diplomirani terapevti, na zdravstveni fakulteti jih letno diplomira okoli 30, raje zaposlijo kje drugje. Tisti, ki živijo ob meji, pa se običajno zaposlijo čez mejo.