Nacionalno konferenco z naslovom Zmanjšajmo breme alkohola v Sloveniji organizira Nacionalni inštitut za javno zdravje, njegov direktor Ivan Eržen pa pravi, da se Slovenija po porabi čistega alkohola med državami EU-ja uvršča na peto mesto. Slovenija je uvrščena visoko, čeprav se zmanjšuje registrirana uporaba alkohola. Težava namreč ostaja neregistrirana uporaba alkohola, torej tistega, ki ga ljudje sami pridelajo doma.

Kar 117.000 prebivalcev Slovenije pije tvegano, 28 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk, starih med 25 in 35 let, se opija med enkrat in trikrat na mesec, delež tistih, ki zmerno pijejo, pa je 70 odstotkov.

5 odstotkov smrti je zaradi alkohola
Pet odstotkov vseh smrti povzroči alkohol, na leto pa je 4.000 sprejemov v bolnišnice zaradi prekomernega uživanja alkohola, pravi Eržen, ki poudarja, da je to povezano tudi z visokimi zdravstvenimi in družbenimi stroški.

Alkohol povzroča stroške za proračun
Po ocenah strokovnjakov družbeno breme zaradi neustrezne rabe alkohola v Sloveniji na leto znaša 241,7 milijona evrov, medtem ko država s trošarinami na alkohol zbere 100 milijonov evrov. Kot poudarja Eržen, pa se za preventivne programe proti uživanju alkohola namenjajo minimalna sredstva.

Tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je opozorila na finančne interese v družbi glede uporabe alkohola. "Ti obstajajo, tudi na ravni države, vprašanje pa je, koliko družbo stanejo kompromisi, ki jih sklepamo," je dejala in dodala, da zanjo že zadostuje dejstvo, da ocena bremena zlorabe alkohola bistveno presega prihodke od trošarin na alkohol. Ministrica je poudarila, da je treba izboljšati izvajanje zakonodaje glede omejevanja uporabe alkohola.

Alkohola največ med revnimi in na vzhodu države
Alkoholizem je najbolj razširjen v tistih skupinah prebivalstva, ki so socialno tudi sicer najšibkejše. Pomembne so tudi razlike med regijami. Zaradi neustrezne oziroma prekomerne uporabe alkohola je obremenjen predvsem vzhod države, spodnjeposavska regija pa je rekorderka po cirozah jeter. V tej regiji ima cirozo jeter 41,8 ljudi na 100.000 prebivalcev, kar je dvakrat toliko kot na primer v zahodnem delu države, pravi Eržen.

Alkohol je rakotvoren
Alkohol je dokazano rakotvoren. Po besedah Larsa Mollerja iz Svetovne zdravstvene organizacije je kar 25 odstotkov vseh rakov pri ženskah posledica uporabe alkohola, pri moških je takih 18 odstotkov.

Na ravni EU-ja znašajo družbeni stroški zlorabe alkohola 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je leta 2010 pomenilo 155,8 milijarde evrov.

Moller in Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje sta predstavila možnosti, na katerih področjih bi lahko Slovenija napredovala pri omejevanju uporabe alkohola. Tako bi lahko razmislili o boljšem nadzoru prodaje oziroma omejevanju dostopnosti alkohola z uvedbo licenc na prodajo alkoholnih pijač. Omejili pa bi lahko tudi oglaševanje alkoholnih pijač oziroma alkoholne industrije na športnih dogodkih in dogodkih, namenjenih mladim.

Kljub večkratnemu zvišanju trošarin na alkohol te pijače ostajajo med cenovno dostopnejšimi v EU-ju. Zato tako Moller kot Kerstin Petrič predlagata, da bi se obdavčitev alkohola usklajevala z inflacijo ali pa bi se uvedla minimalna cena na alkoholne pijače.