Vrednote neozdravljivo bolnih v luči zavedanja minljivosti dobijo popolnoma drugačno vrednost. Zato je zelo pomembno pravočasno načrtovanje oskrbe za takega bolnika, nujna pa je tudi podpora njegovim bližnjim, so zapisali na ministrstvu za zdravje. Kot dodajajo, mora biti bolnik vključen v načrtovanje oskrbe in presojo posameznih medicinskih ukrepov v okviru smiselnosti za njegovo kakovost življenja. Njegovi bližnji pa potrebujejo tako organizacijsko kot strokovno podporo, da se lahko vsak dan spopadajo z neozdravljivo boleznijo.

Paliativna oskrba je ena od temeljnih človekovih pravic

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana poudarjajo, da je paliativna oskrba ena od temeljnih človekovih pravic, do katere bi morali imeti dostop vsi neozdravljivo bolni, ki jo potrebujejo, in njihovi svojci. V Sloveniji letno umre približno 20.000 ljudi, od tega večina zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni, kar pomeni, da jih večina med njimi potrebuje paliativno oskrbo.

''Naša družba se stara in potrebovali bomo vedno več paliativne oskrbe. Pravočasno začeta paliativna oskrba pomeni boljšo kakovost življenja do smrti in tudi daljše preživetje. Odnos do umiranja mora zato v naši družbi postati pomembna tema, o kateri se bomo pogovarjali vsi skupaj, odkrito, predvsem pa pravočasno. S tem bo tudi paliativna oskrba dobila ustrezno mesto v zdravstvenem in socialnovarstvenem sistemu,'' je prepričana Maja Ebert Moltara, vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na onkološkem inštitutu.

Paliativna oskrba torej daje možnost, da se bolnik in svojci ter zdravstveno osebje pravočasno pripravijo na obdobje in okoliščine, za katere pri neozdravljivi bolezni vemo, da bodo zagotovo prišli – to je obdobje hujših telesnih simptomov napredovale bolezni, obdobje večjih psihičnih stisk, obdobje umiranja, obdobje žalovanja. Paliativna oskrba omogoča, da svojci in bolnik to predvidijo in se na to pripravijo, kar zmanjša stiske in težave naredi bolj obvladljive.

Tudi Ljiljana Leskovic, ki je imela osebno izkušnjo s paliativno oskrbo svojca, poudarja, da sta ključnega pomena za razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji podpora in opolnomočenje svojcev. "Ta mora biti sistemsko urejena in ne prepuščena posameznikom, profesionalna, a hkrati človeška, ki usmerja in vodi svojce v najhujših trenutkih življenja. Svojci tudi pričakujemo, da so zaposleni v zdravstvu na področju PO strokovno usposobljeni za proces umiranja ter sposobni jasne in odprte komunikacije.'' Tudi Mednarodna zveza paliativne in hospic oskrbe letos poudarja, da so družinski negovalci ključni del paliativne oskrbe, saj zagotavljajo temeljno podporo bolniku.

Na ministrstvu za zdravje so zapisali, da se zavedajo, da mora biti medicinsko osebje ustrezno spodbujeno k učenju paliativnih veščin, ki trenutno še niso del standardnega učenja. Zato ministrstvo obljublja tudi vključitev paliativnih veščin v dodiplomski in podiplomski študij.