Na področju psihološke dejavnosti v Sloveniji ni nobene regulative in tako storitve ponujajo tudi strokovnjaki, ki za to sploh niso usposobljeni. V Društvu psihologov Slovenije si že več let prizadevajo za zakonsko ureditev in ob tem si želijo, da bi jih ministrstvo za delo vendarle vzelo resno.

Kot so pojasnili na novinarski konferenci, že več let iščejo sogovornika na ministrstvu, a ob vseh vladnih in ministrskih menjavah preteklih let sploh niso dobili sogovornika. Medtem pa ljudje zaradi odsotnosti regulacije področja ne dobijo ustrezne pomoči in pristanejo pri neusposobljenih "strokovnjakih", ki jim ne pomagajo, nato pa se takšni ljudje v zdravstvenem sistemu kasneje znajdejo še s hujšimi patologijami.

Kdo je psiholog?
V društvu opozarjajo, da bi bilo za začetek dovolj že, če bi se natančno opredelilo, kdo je psiholog in kaj je psihološka dejavnost, da ne bi mogel več vsakdo ponujati nekih psiholoških storitev, ki lahko posamezniku prinesejo več škode kot koristi, če niso strokovne. Psihologinja Anja Podlesek je na konferenci opozorila, da so stiske ljudi glavno področje, s katerim se ukvarjajo psihologi, in če bi ta poklic regulirali tako kot druge strokovne poklice, bi to za uporabnike pomenilo večjo varnost.

Želijo si tudi ustanovitve zbornice, ki bi prevzela vse funkcije urejanja področja, od nadzora, dodatnega usposabljanja do evalvacije psihologov, je pojasnila predsednica društva Vlasta Zabukovec. Na področju psiholoških storitev je velika konkurenca, dejavnost pa opravljajo tudi posamezniki, ki za to nimajo ustrezne izobrazbe in kompetence, je dodala.

Zabukovčeva je predstavila tudi pereč problem poslabševanja stanja na področju duševnega zdravja v Sloveniji, zaznavajo pa tudi zlorabe na področju psihološke pomoči. Pojavljajo se številni strokovnjaki, ki ponujajo psihološko svetovanje ali testiranje, pa sploh niso psihologi, je opozorila. Največ "strokovnjakov" brez kompetenc je na področju pomoči pri čustvenih motnjah in na področju svetovanja, pa tudi v vzgoji in izobraževanju. Posameznik lahko na društvu dobi stik usposobljenega psihologa, a z zakonom bi lahko področje bolje regulirali, je sklenila.

Supervizirana praksa
V društvu ocenjujejo, da je v Sloveniji med 2.000 in 2.500 psihologov, veliko med njimi mladih, ki se na novo znajdejo v poklicu. Za njih so s pomočjo sredstev norveškega mehanizma zasnovali projekt SuperPsiholog, ki mladim omogoča mentorstvo starejšega psihologa in supervizirano prakso, je pojasnila Podleskova.

Želijo si razviti model supervizirane prakse, kot ga poznajo v drugih državah EU-ja, kjer se bo lahko psiholog redno srečeval z mentorjem, s katerim bosta opravila analize in konzultacije glede posameznih primerov. Podleskova je povedala, da bo to mlademu psihologu pomagalo pri strokovnem razvoju, cilj projekta pa zajema tudi pripravo smernic za usposabljanje mentorjev in izvajanje prakse.